Pijan za volan, njegov prijatelj je umrl: »Življenje je zdaj le trpljenje«
Morda se pod vplivom alkohola usedemo za volan in mislimo, da se nam ne more nič zgoditi, vendar ima takšna samozavest lahko nepopravljive posledice.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Agencija za varnost prometa (AVP) je pred martinovanjem začela preventivno akcijo Varno brez alkohola, s katero opozarja na nevarnosti vožnje pod vplivom alkohola. Akcija bo potekala do 11. novembra, policija pa bo izvajala tudi poostren nadzor prometa.
O posledicah vožnje pod vplivom alkohola smo se za Svet24 pogovarjali z Robertom Štabo, ustanoviteljem Zavoda Varna pot, Andrejem Peganom, ambasadorjem zavoda, ki je tudi sam povzročil hudo prometno nesrečo, ter Vesno Radonjić Miholić, upokojeno specialistko klinične psihologije.
Za vsako številko še najmanj 113 ljudi, ki jih je nesreča prizadela
Roberta Štabo je prometna nesreča leta 2007 zaznamovala tudi osebno. Njegovo hčer je 17. aprila 2007 na cesti zbil voznik, ki je bil pod vplivom alkohola in brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Vozil je neregistrirano vozilo. Po težkem boju za življenje je hči nesrečo preživela. Štaba se od takrat posveča ozaveščanju o varnosti v prometu in pomoči žrtvam ter njihovim svojcem.
Opozarja, da se je treba zavedati, da statistični podatki pomenijo usode več ljudi in njihovih družin. »Ko se pogovarjate z organizacijo, ki pomaga žrtvam prometnih nesreč, nam številke niso nekaj najlepšega. Za njimi vedno stojijo ljudje, posamezniki in družine. To je tisto najtežje, kar nas nagovarja,« poudarja.
Po njegovih besedah je v Sloveniji z alkoholom povezanih od 25 do 30 odstotkov najhujših prometnih nesreč. Posledic nesreče pa ne občuti zgolj neposredna žrtev. »Za enim človekom in eno statistično številko je še najmanj 113 ljudi, ki jih je nesreča neposredno ali posredno prizadela,« pravi.
Enkrat, dvakrat, stokrat se lahko izide, a samo enkrat je dovolj
Zakaj opozorila o nevarnostih alkohola za volanom še vedno ne zaležejo dovolj? Štaba meni, da ljudje posledice sicer poznajo, vendar jih pogosto ne jemljejo resno. Tisti, ki večkrat vozijo pod vplivom alkohola in se izognejo nesreči ali policijskemu nadzoru, lahko dobijo občutek, da situacijo obvladujejo. »Uspelo nam je enkrat, dvakrat ali stokrat peljati pod vplivom alkohola ali drog. Policija nas ni ustavila, izognili smo se sankciji in potem vse skupaj nekako zvodeni,« opozarja.
Alkohol vpliva na presojo in občutek lastnih sposobnosti, zato voznik pogosto preceni, kaj zmore. »Ker so to že uspešno opravili enkrat, dvakrat ali stokrat, verjamejo, da bodo tudi tokrat. Toda samo enkrat je dovolj, da nam je žal. Filma ne moremo zavrteti nazaj in posledice so tu,« poudarja.
Njegovo sporočilo vsem, ki se odpravljajo na martinovanje ali drugo praznovanje, je jasno: če boste pili alkohol, avtomobil pustite doma in si zagotovite drug način prevoza. »Premislite, kaj bi storili, če bi vam pijan voznik ubil bližnjega ali ga poškodoval za vse življenje. Ko si boste to predstavljali, boste zagotovo rekli, da tega ne želite narediti nikomur,« pravi.
Ob tem dodaja: »Ko si vzameš pravico, da voziš pijan, s tem vzameš pravico živeti nekomu drugemu, ki se je usedel za volan in želi samo varno priti od točke A do točke B.«
Povzročil nesrečo, v kateri je umrl prijatelj: »Življenje je zdaj le trpljenje«
Da posledice prometne nesreče ne izginejo po koncu zdravljenja, ve Andrej Pegan, ambasador Zavoda Varna pot. Pred skoraj 30 leti je pod vplivom alkohola povzročil hudo prometno nesrečo, v kateri je umrl njegov najboljši prijatelj. Sam je komaj preživel. Po nesreči je bil v komi, sledilo pa je dolgotrajno okrevanje. Zaradi izgube spomina se nesreče in obdobja pred njo ne spominja. Ponovno se je moral učiti osnovnih življenjskih spretnosti, tudi hoje in govora. »Vse sem se moral ponovno naučiti – hoditi, govoriti. Govoril sem nerazločno, kot majhen otrok, in znova so me učili vsega,« pripoveduje.
Posledice čuti še danes. Spomini na dogodek se mu pogosto vračajo, življenje pa po njegovih besedah nikoli več ni bilo takšno, kot bi moralo biti. »Zdaj pravim, da je življenje le trpljenje,« iskreno pove.
Zdravil in rehabilitiral se je v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, pozneje tudi v Zavodu Zarja. Posebno hvaležen je ljudem, ki so mu pomagali pri okrevanju, med njimi fizioterapevtki, ki mu je pomagala, da se je znova postavil na noge.
Težko je bilo tudi soočanje z okolico. Nekateri so ga sprejeli in mu stali ob strani, drugi ne. Pegan priznava, da se je začel zapirati vase. Ostali so mu predvsem najbližji, družina in prijatelji.
Z Zavodom Varna pot sodeluje že 19 let. Svojo zgodbo deli z drugimi, da bi jih opozoril, kako lahko ena napačna odločitev za vedno spremeni življenje. Njegov nasvet je jasen: če se odpravljate na zabavo in pijete alkohol, ne sedite za volan, na kolo ali motor. »Če se vam zgodi kaj takšnega, kot se je meni ali številnim drugim, življenje ni več takšno, kot bi moralo biti. Nisi več sproščen, zapreš se vase. Sam se trudim, da bi ostal odprt, vendar ne gre,« opozarja.
Tudi povzročitelji morajo živeti s posledicami
Prometna nesreča ne zaznamuje le poškodovanih in njihovih svojcev, temveč tudi povzročitelje. Kot pojasnjuje Vesna Radonjić Miholić, upokojena specialistka klinične psihologije, so odnosi med vsemi vpletenimi lahko zelo močni in boleči. »Tisti, ki je nesrečo povzročil, tega morda ni storil namerno, lahko pa je bil nepremišljen ali nepreviden. Ljudje se potem sprašujejo, zakaj se je to zgodilo in kaj bi lahko naredili drugače. Pogosto sprva iščejo tudi opravičila, saj se je z nastalo situacijo zelo težko soočiti,« pojasnjuje.
Če pride do smrtne žrtve, se povzročitelj posledic svoje odločitve nikoli ne more povsem znebiti. Tako kot svojci žrtve nosijo bolečino zaradi izgube, mora tudi povzročitelj živeti z zavedanjem, da je s svojim ravnanjem nekomu spremenil ali končal življenje.
Ko se zgodi nekaj hudega, ljudje pogosto iščemo krivca, saj želimo razumeti dogodek in dobiti občutek nadzora. Toda psihologinja opozarja, da moramo razmisliti tudi o lastni odgovornosti. »Prav je, da povzročitelj prevzame odgovornost za svoje ravnanje, vendar samo kaznovanje ne bo rešilo vsega. Tudi sami moramo prevzeti odgovornost za svoje ravnanje v prometu,« poudarja.
Povzročitelji lahko pomembno prispevajo tudi k preventivi. S svojo izkušnjo lahko druge opozarjajo, naj ne vozijo pod vplivom alkohola, ne uporabljajo telefona med vožnjo, ne prekoračujejo hitrosti in ne tvegajo z nevarnim prehitevanjem.
Prepričanje, da se nam ne more nič zgoditi, je nevarno
Posebno nevarno je prepričanje, da lahko po zaužitju alkohola še vedno varno sedemo za volan. Ljudje vedo, da je takšno ravnanje nevarno, vendar pogosto verjamejo, da se kaj hudega ne more zgoditi prav njim. »Vemo, da je nevarno, a smo stoodstotno prepričani, da se nam kaj takega ne more zgoditi. Zaupamo svoji presoji tudi takrat, ko je ta že povsem zamegljena ali je sploh ni več,« opozarja psihologinja.
Če se voznik večkrat izogne nesreči in ga ne ustavijo niti prijatelji niti policija, lahko dobi občutek, da je nedotakljiv. Takšno razmišljanje vodi v še bolj tvegano vedenje.
Radonjić Miholić opaža tudi razlike med generacijami. Po njenih besedah so se preventivna prizadevanja pri mladih že pokazala kot učinkovita. »V preventivo pri mladih smo vložili zelo veliko in to se, hvala bogu, obrestuje. Z določeno mero ponosa lahko rečemo, da se mlajša generacija v prometu vede mnogo bolj odgovorno,« pravi. Pri starejših pa so ustaljeni vzorci vedenja, ki jih je težje spremeniti.
Njeno sporočilo vsem udeležencem v prometu je jasno: vsak mora prevzeti odgovornost za svoje ravnanje in se zavedati, kako dragoceno je življenje. »Želela bi, da vsi prevzamemo odgovornost, da se zavedamo, kako presneto pomembno je življenje in kako malo je potrebno, da ga ogrozimo. Bodimo raje pozorni in naredimo vse, kar lahko, da bomo to vrednoto ohranili zase in za druge,« sklene.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
