Reuters

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Po razkritjih Edwarda Snowdna je Microsoft namreč obljubil, da bo uporabnikom dal možnost, da se njihovi podatki hranijo zunaj ZDA. Odločitve ameriškega sodišča pa smiselnost te poteze sedaj postavlja pod vprašaj. V pritožbi je zagovarjal stališče, da je elektronska pošta deležna enake zaščite kot navadna pošta, kar pomeni, da je dostop po podatkov v internetnem oblaku možen le s sodnim nalogom, katerega pristojnost pa ne sega izven meja ZDA.

Ameriško tožilstvo je na drugi strani navedlo, da zakonodaja o elektronskih komunikacijah iz leta 1986 ne predvideva izjem v primeru, da so podatki shranjeni zunaj meja države. Na podlagi ustreznega sodnega naloga mora Microsoft tako razkriti tudi podatke iz tujine. Microsoft je sicer napovedal, da bo še naprej nasprotoval predaji podatkov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. S tožilci se je v teku postopka že aprila strinjal ameriški zvezni sodnik James Francis, ki je med drugim razsodil, da bi bilo pridobivanje podatkov po standardnih postopkih mednarodne sodne pomoči za oblasti preveliko breme, kar bi tudi vplivalo na učinkovitost kazenskega pregona. Microsoftu je konec aprila zato naložil, da mora podatke posredovati na osnovi običajnega sodnega naloga, na kar se je Microsoft pritožil.

Kot je takrat opozorila nekdanja informacija pooblaščenka Nataša Pirc Musar, bo lahko imela končna odločitev sodišča resne posledice za varnost podatkov uporabnikov po vsem svetu. "Sodišče v ZDA ni pristojno izdajati sodnih nalogov za preiskavo stanovanj v Nemčiji, Sloveniji, pa čeprav bi bili v lasti ameriškega podjetja, očitno pa meni drugače, ko gre za zaseg elektronskih vsebin, ki jih zagotavlja podjetje s sedežem v ZDA, shranjene pa so na Irskem," je primer takrat komentirala Musarjeva. Ob tem je opozorila, da iz evropske zakonodaje izhaja, da zgolj dejstvo, da obdelavo osebnih podatkov izvaja oseba, ustanovljena v tretji državi, ne sme ovirati varstva posameznikov.

Arhiv Svet24

Omenjena zakonodaja - gre za direktivo o varstvu osebnih podatkov - se uporablja tudi v primeru, ko upravljavec, ki ni ustanovljen na območju EU, za obdelavo osebnih podatkov uporablja opremo, ki se nahaja na ozemlju ene od držav članic. Nestrinjanje z je izrazila tudi Evropska komisija. Kot je dejala tiskovna predstavnica Mina Andreeva, je posredovanje podatkov možno le v okviru običajnih postopkov mednarodnega sodelovanja ali drugih formalnih dogovorov. "Drugi načini dostopa bi morali biti izključeni, razen če potekajo v jasno določenih, izrednih in sodno preverljivih situacijah," je pred časom dejala za britanski BBC.

Ob tem je še poudarila, da morajo podjetja, ki delujejo na evropskem trgu, spoštovati evropska pravila na področju zaščite podatkov - tudi če imajo sedež v ZDA. Po mnenju Musarjeva evropske oblasti predaje podatkov sicer ne morejo preprečiti, lahko pa bi tamkajšnji informacijski pooblaščenec v prekrškovnem postopku Microsoft kaznoval zaradi predaje podatkov ZDA.