Po Sloveniji kljub nadzoru cvetijo nelegalni avtoodpadi
Avtomobil vsebuje nevarne snovi, zato lahko neustrezno odložen predstavlja resno okoljsko tveganje. Slovenija dosega evropske cilje recikliranja, vendar velik del od 30.000 letno izrabljenih vozil konča zunaj uradnega sistema.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko avtomobil odsluži svojemu namenu, zanj zgodba še zdaleč ni končana. Čeprav mnogi nanj gledajo zgolj kot na kup odpadnega železa, gre v resnici za nevaren odpadek, ki vsebuje olja, gorivo, akumulatorje, težke kovine in druge okolju škodljive snovi. Zato je pomembno, da vozilo konča v enem izmed pooblaščenih centrov za razgradnjo, kjer ga razstavijo po natančno predpisanih postopkih.
Uradni podatki kažejo, da v Sloveniji vsako leto nastane okoli 30.000 izrabljenih vozil, vendar jih precejšen del ne pride v uradni sistem razgradnje. Kot so pojasnili na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE), je bilo lani v Sloveniji v razgradnjo oddanih 9604 izrabljenih vozil. Ob tem država dosega predpisane okoljske cilje, saj mora biti najmanj 95 odstotkov mase vozila predelane oziroma ponovno uporabljene, najmanj 85 odstotkov pa reciklirane ali ponovno uporabljene.
Kot je povedala Nataša Mikulin iz podjetja Jung, naj bi na ravni EU približno 70 odstotkov vozil vstopilo v uradne sisteme razgradnje, za okoli 30 odstotki pa se izgubi sledljivost. V Sloveniji je stanje po njihovih ocenah skoraj obrnjeno.
»Prav zato menim, da Slovenija ne bi smela čakati na novo evropsko uredbo, ampak bi morala že zdaj spremeniti nacionalno zakonodajo in zagotoviti popolno sledljivost vozil ob odjavi po zgledu Francije in drugih držav,« še pravi Mikulin.
V Sloveniji deluje 24 legalnih centrov
Sistem ravnanja z izrabljenimi vozili je v Sloveniji razmeroma dobro razvit. Kot pojasnjujejo na MOPE, trenutno delujejo trije obrati za razstavljanje v okviru skupnega načrta Ekomobil in še 21 samostojnih legalnih obratov, ki imajo okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov.
Lastnik lahko vozilo na zbirno mesto ali v pooblaščeni center odda brezplačno, če je avtomobil popoln oziroma vsebuje vse bistvene sestavne dele. Ob oddaji prejme potrdilo o uničenju, ki ga potrebuje tudi pri odjavi vozila iz evidence registriranih vozil.
Nevaren odpadek, ki lahko močno obremeni okolje
Izrabljeno vozilo vsebuje številne nevarne snovi – od motornih in hidravličnih olj do goriva, zavorne tekočine, hladilnih sredstev, svinca, kadmija, živega srebra in šestvalentnega kroma. Prav zato mora razgradnja potekati pod strogim nadzorom.
Kot so poudarili na MOPE, je treba že na začetku razgradnje odstraniti vse nevarne tekočine in sestavne dele, da pozneje ne pride do onesnaženja zemlje, podtalnice ali drugih odpadnih materialov. Pravilna razgradnja pa pomeni tudi pomemben vir sekundarnih surovin in zmanjšuje potrebo po pridobivanju novih naravnih virov.
Največja težava niso zapuščena vozila, temveč črni avtoodpadi
Na ministrstvu ocenjujejo, da zapuščena vozila v naravi danes nimajo več večjih razsežnosti. Večji problem predstavljata nelegalna razgradnja vozil in puščanje avtomobilov na javnih površinah.
Tudi na Inšpektoratu za okolje opozarjajo, da natančnega števila nelegalnih avtoodpadov ni mogoče določiti, vendar je področje med prednostnimi nalogami nadzora. Zaradi velikega števila prijav so v letih 2025 in 2026 skupaj s policijo, finančno upravo in drugimi inšpekcijami izvedli usklajene nadzore nad nezakonitim zbiranjem in predelavo odpadkov. Cilj je zapreti obrate brez okoljevarstvenega dovoljenja ter preprečiti nezakonito zbiranje in predelavo odpadkov.
Po podatkih sekcije avtoserviserjev na OZS je pri nas več kot 300 avtovlek v lasti fizičnih oseb, ki nimajo prijavljene nobene dejavnosti. »Pa ravno črni avtoodpadi razpolagajo s takimi avtovlekami. V tujini je praksa, da moraš obvezno imeti za registracijo avtovleke registrirano dejavnost. Na to problematiko opozarjamo že vrsto let in če država ne bo ukrepala, bo črni trg še naprej rasel, legalni obrati pa bodo zaradi nelojalne konkurence vse težje obstali,« še opozarja Jung.
»Nelegalni avtoodpadi nam jemljejo delo in uničujejo okolje«
Na to opozarja tudi Vlasta Buser z avtoodpada Buser pri Ločah, za katero so ravno črni avtoodpadi, ki vozila razstavljajo brez ustreznih dovoljenj in okoljskih standardov, največja težava.
Legalni centri so v pridobitev okoljevarstvenih dovoljenj vložili veliko denarja, znanja in časa, medtem ko nekateri nelegalni obrati kljub večkratnim prijavam še vedno poslujejo. Prepričana je, da zgolj globe niso dovolj učinkovite. Po njenem mnenju bi morala država ob ugotovljenih kršitvah takšna odlagališča zapreti, odstraniti vozila in sanirati območje, saj bi le tako zaščitili okolje in zagotovili poštene pogoje poslovanja.
Odsluženi tudi kot zaloga nadomestnih delov
Avtoodpadi pa so lahko tudi vir rabljenih rezervnih delov. Kot pravi Vlasta Buser, je povpraševanja zaradi visokih cen novi nadomestnih delov precej. »Ljudje iščejo kakovostne rabljene dele, tega je celo precej večje kot pred leti. Žal pa velik del tega trga prevzemajo nelegalni razstavljavci. Posledica je, da imajo legalni avtoodpadi bistveno manj dela, čeprav poslujemo zakonito, plačujemo davke in izpolnjujemo vse okoljske zahteve. To je nelojalna konkurenca, ki škoduje tako legalnim podjetjem kot tudi okolju.«
In še dodaja, je največ zanimanja za motorje, menjalnike, vrata, odbijače, pokrove motorja, luči, ogledala, platišča in druge karoserijske dele.
Električni avtomobili bodo nov izziv
Poseben izziv predstavljajo električna vozila. Kot pojasnjujejo na MOPE, jih za zdaj v razgradnjo prihaja zelo malo, saj so vozila v povprečju stara več kot 15 let. Pričakovati pa je, da se bo njihovo število v prihodnjih letih hitro povečalo.
Razgradnja električnih vozil je precej zahtevnejša predvsem zaradi visokonapetostnih baterij, zato Evropska unija že pripravlja nova pravila, ki bodo podrobneje uredila njihovo obdelavo.
Štiri milijone vozil v Evropi vsako leto »izgine«
Čeprav Slovenija dosega predpisane cilje recikliranja, na ministrstvu opozarjajo, da je zajem izrabljenih vozil v uradni sistem še vedno manjši od pričakovanj. Podobna težava ni značilna le za Slovenijo. Po ocenah Eurostata v državah Evropske unije vsako leto iz uradnih evidenc izgine okoli štiri milijone izrabljenih vozil. Prav zato Evropska unija pripravlja novo uredbo, s katero želi učinkoviteje preprečiti nelegalno trgovanje in zagotoviti, da bodo odsluženi avtomobili končali tam, kjer je zanje tudi predvideno – v pooblaščenih centrih za razgradnjo.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
