Jure Kljajić

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) je na novinarski konferenci predstavila ostre kritike na račun načrtovane učbeniške politike Ministrstva za vzgojo in izobraževanje.

Opozarjajo, da ministrstvo nove učne načrte uvaja netransparentno in v nerealnih časovnih rokih.

Predvideni ukrepi po njihovem mnenju drastično posegajo v nabor učnih gradiv, kar bo poslabšalo kakovost poučevanja in zmanjšalo strokovno avtonomijo učiteljev.

Sprejet predlog zakona

Vlada uvaja nov sistem učbenikov: Starši naj bi končno plačali manj

S. R./MPA

Kritično stanje pred novim šolskim letom

Ključna težava, ki jo izpostavljajo, je časovna stiska. Novi učni načrti morajo v šolah zaživeti že septembra letos, vendar sistem na to ni pripravljen.

Podatki Zavoda RS za šolstvo kažejo, da trenutno le 15 odstotkov obstoječih učnih gradiv ustreza novim zahtevam. To pomeni, da učitelji in učenci v novo šolsko leto vstopajo brez ustreznih pripomočkov.

Namesto da bi država reševala to pomanjkanje s pravočasno objavo dokumentov in spodbujanjem nastanka novih gradiv, želi z Zakonom o potrjevanju učnih gradiv (ZPUG) ponudbo še dodatno omejiti, prijavijo na GZS.

Osnutek smernic za potrjevanje gradiv, ki bo določal, katera gradiva bodo sploh dovoljena, še ni doživel javne razprave, čeprav bo odločilno vplival na delo v razredu, še dodajajo.

Novela zakona

Manjše razlike v stroških za učna gradiva med šolami: Tak je načrt vlade

Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS, opozarja na dolgoročne posledice: »Kakovost izobraževanja neposredno določa znanje, ustvarjalnost in inovativnost prihodnjih generacij. Če želimo razmišljati dolgoročno, moramo reforme izvajati premišljeno, pregledno in z realnimi časovnicami. Trenutni pristop žal kaže ravno nasprotno.«

arhiv Svet24

Evropska praksa: Cilji da, predpisovanje orodij ne

Zbornica je svoja opozorila podkrepila z mnenji tujih strokovnjakinj. Helga Holtkamp, izvršna direktorica Evropskega združenja šolskih založnikov (EEPG), poudarja, da uspešne evropske države določajo cilje znanja, ne predpisujejo pa orodij, s katerimi učitelji te cilje dosežejo.

Holtkampova poudarja, da administrativno omejevanje izbire gradiv ignorira dokaze iz uspešnih šolskih sistemov in zgolj povečuje breme učiteljev. Opozarja tudi na socialni vidik: »Kakovostna učna gradiva so ključni del infrastrukture. Pričakovati, da bodo učitelji to infrastrukturo nadomeščali vsak zase, povečuje neenakosti, namesto da bi izboljševalo izobraževanje.«

· ''Špricanje'' prinaša tudi globe

Neobiskovanje pouka: Rekorder z 850 neopravičenimi urami, kaj pravi zakon?

Prav tako zavrača argument, da je omejevanje gradiv potrebo zaradi stroškov staršev. Po njenem mnenju se to rešuje drugače: »Zmanjševanje finančnega bremena za starše je sicer pomembno, vendar ne bi smelo biti razlog za omejevanje uporabe učnih gradiv. Po vsej Evropi so glavno politično orodje za zmanjševanje tega bremena državni mehanizmi financiranja.«

Izvršna direktorica EEPG dodaja, da v večini Evrope delovne zvezke razumejo kot legitimno strokovno orodje. Razprava v tujini ne teče o njihovem ukinjanju, temveč o tem, kako vsem učencem zagotoviti pravičen dostop do njih.

Bobo

Poseg v pedagoško svobodo in neučinkovita raba javnih sredstev

Gvantsa Jobava, predsednica Mednarodnega združenja založnikov (IPA), opozarja, da slovenski predlogi presegajo običajne okvire izobraževalnih politik. Ko država določa dovoljene vrste gradiv, s tem neposredno posega v pedagoško svobodo. Poudarja, da založniki, ministrstvo in učitelji v uspešnih sistemih delujejo kot partnerji.

Izobraževanje

Več kot 1800 šolnikov po nova znanja o kibernetski varnosti

Jobava pojasnjuje ekonomsko in strokovno vrednost založnikov: »Izobraževalni založniki zagotavljajo vrednost za javna sredstva na dva načina: prvič, s tem da razvijajo gradiva v skladu z dokazno utemeljenimi dobrimi praksami, in drugič, s tem da učiteljem prihranijo čas ter jim omogočijo, da se osredotočijo na druge vidike svojega dela.«

Opozarja na nevarnost razdrobljenosti sistema, če država te infrastrukture ne bo podprla: »Če mora vsak učitelj izumljati lastna gradiva, postane reforma razdrobljena. Učenci si zaslužijo doslednost, ne pa mozaika, ki je odvisen od individualnih zmožnosti.«

Višji stroški dela

GZS: Ogroženih je 16.000 podjetij in 66.000 delovnih mest

Poziv vladi: Ustavite ukrepe in začnite dialog

Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev poudarja, da reformi ne nasprotujejo, vendar opozarjajo, da ta ne more uspeti ob hkratnem omejevanju učnih virov. Vlado pozivajo, naj ustavi sprejemanje restriktivnih ukrepov, dokler ne oblikujejo premišljene politike, ki bo usklajena s stroko.

S. R./MPA

Gvantsa Jobava zaključuje s pozivom k sodelovanju: »Vse deležnike v Sloveniji spodbujam, naj se združijo v kritični razpravi o predlogih ter poiščejo rešitev, ki bo izkoristila izjemne razpoložljive vire, torej predane založnike in učitelje, za doseganje najboljših možnih rezultatov za učence.«

· Slovensko - madžarski forum

Poslovna platforma, ki povezuje gospodarske interese

Jobava je dodala še opozorilo glede trenutne smeri: »Trenutni predlogi slovenske vlade bodo zmanjšali nabor strokovno pripravljenih izobraževalnih virov, ki so na voljo v tej državi. Omejevanje izbire, ki je na voljo učiteljem, bo škodilo učiteljem, učencem in izobraževalnim rezultatom v Sloveniji.«