Kulturni bon: Svoboda predlaga 200 evrov za mlade; predlog že zanetil spor
Svoboda predlaga, da bi vsak 16-letnik prejel 200 evrov za knjige, filme, muzeje, galerije ter glasbene, plesne in gledališke predstave.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Poslanska skupina Gibanja Svoboda v državni zbor vlaga predlog zakona o kulturnem bonu, po katerem bi vsak mladostnik ob dopolnjenem 16. letu prejel 200 evrov za nakup knjig in obisk kulturnih prireditev.
Bon bi lahko porabil do 21. leta, izvajanje ukrepa pa bi se po predlogu začelo leta 2028. Njegov ocenjeni finančni učinek bi znašal približno štiri milijone evrov na leto.
Predlog je že pred vložitvijo sprožil politični spor. V Slovenski demokratski mladini (SDM), podmladku SDS, so sporočili, da jih veseli, da je Svoboda »končno začela brati koalicijsko pogodbo«, v kateri je prav tako predviden kulturni bon.
Ob tem so zapisali, da mora biti denar namenjen slovenski kulturi, ustvarjalcem in dediščini, ne pa »financiranju političnega aktivizma posameznikov, ki pod krinko kulture živijo na račun davkoplačevalcev«.
V Svobodi takšno razlago zavračajo. Poudarjajo, da denarja ne bi prejemali posamezni kulturniki, temveč mladi, ki bi se sami odločili, za katere dovoljene kulturne vsebine ga bodo porabili.
Bon pri 16 letih, poraba do 21. leta
Poslanka Svobode Sara Žibrat je pojasnila, da bi bon v vrednosti 200 evrov prejel vsak 16-letnik. Ker bi ga lahko izkoristil do dopolnjenega 21. leta, bi imel za porabo na voljo pet let.
Po njenih besedah je daljše obdobje predvideno zato, da bi se mladi glede na svoje interese, obveznosti in prosti čas sami odločili, kdaj bodo denar porabili. Namen ukrepa naj ne bi bil le enkraten obisk kulturne ustanove, temveč oblikovanje dolgoročnejšega zanimanja za kulturo.
Z bonom bi bilo mogoče kupovati knjige v slovenskem jeziku ter vstopnice za filme v kinematografih, vključenih v Art kino mrežo Slovenije. Uporabiti bi ga bilo mogoče tudi za obisk muzejev in galerij ter plesnih, glasbenih in gledaliških predstav.
Med ponudniki bi lahko bili javni zavodi, nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju kulture in drugi pravni subjekti, med njimi knjigarne.
Žibrat je zato zavrnila očitek SDM, da bi šlo za neposredno financiranje izbranih samostojnih ustvarjalcev ali političnih aktivistov.
Sistem bi bil podoben turističnim bonom
Kulturni bon bi bil vezan na posameznika oziroma njegovo enotno matično številko, njegovo unovčevanje pa bi potekalo podobno kot pri turističnih bonih med epidemijo covida-19. Ponudniki kulturnih vsebin bi izkoriščene bone naknadno unovčili pri finančni upravi.
Bon bi bil namenjen osebni uporabi mladega upravičenca. Na vprašanje, ali bi ga lahko v okviru organiziranih kulturnih dni uporabljale tudi šole, je Žibrat odgovorila, da predlog tega ne predvideva.
»Upamo, da šole ne bodo pritiskale na posameznike, da ga koristijo v okviru tega ukrepa,« je dejala in dodala, da imajo šole za organiziranje takšnih dejavnosti na voljo druge vire, med drugim šolske sklade.
Izvajanje zakona bi se začelo leta 2028, saj proračun za to leto še ni sprejet. Po trenutni oceni Svobode bi ukrep državni proračun stal približno štiri milijone evrov.
Predstavniki stranke so se o njem pogovarjali z dijaško organizacijo, niso pa ga pred vložitvijo usklajevali z ministrstvom za kulturo. Žibrat je to pojasnila z navedbo, da gre za poslanski zakonski predlog.
Podakar: Pobuda je prišla od mladih
Predstavnica Gibanja Svoboda Mladi Nika Podakar je dejala, da pobuda ni nastala šele po oblikovanju nove koalicijske pogodbe, temveč med mladimi v Svobodi.
Po njenih besedah so kulturni bon vključili že v volilni program podmladka in nato tudi v program stranke. O tej temi so se z dijaki sestali konec preteklega leta, pobuda pa se je oblikovala že med pripravljanjem programa podmladka jeseni 2025.
Podakar je kulturni bon predstavila predvsem kot socialni in izobraževalni ukrep. Dijaki in študenti denar od štipendij in študentskega dela najprej namenjajo za hrano, bivanje in šolske potrebščine, zato jim za knjige, muzeje, gledališče in druge kulturne vsebine pogosto ne ostane dovolj, je dejala.
Petletno obdobje za porabo bona bi mladim po njenem omogočilo, da kulturne vsebine raziskujejo postopoma in denar porabijo v skladu z lastnimi interesi. »Želimo, da si mladi sami izbiramo, kaj želimo doživeti,« je poudarila.
Vonta: Zakon smo pripravljali že v prejšnjem mandatu
Poslanka Tamara Vonta je dejala, da so v Svobodi predlog začeli pripravljati že v prejšnjem mandatu in da je bil sprva predviden za morebitni drugi mandat njihove vlade. Natančnega datuma začetka priprave ni navedla.
Vložitev zakona je povezala s prvimi potezami nove vlade na področju kulture. Ministrici za kulturo Ignaciji Fridl Jarc je očitala ustavitev postopka javnega razpisa za delovne štipendije samozaposlenim v kulturi.
Po njeni oceni je vlada s tem prizadela enega najbolj prekarnih delov kulturnega sektorja. Fridl Jarc je ministrstvo za kulturo prevzela konec maja 2026.
Vonta je kritizirala tudi obseg, ki ga nova koalicijska pogodba namenja kulturi. Dejala je, da je kultura v 35-stranskem dokumentu obravnavana na eni strani, pilotni kulturni bon v vrednosti 200 evrov pa je omenjen šele na koncu seznama ukrepov.
Nova koalicija je v pogodbo sicer vključila pilotni kulturni bon v vrednosti 200 evrov ob dopolnitvi polnoletnosti. Predlog Svobode se od tega razlikuje predvsem po tem, da bi bil določen z zakonom, veljal za vse 16-letnike in ne bi bil zastavljen le kot pilotni projekt.
Vonta je dejala, da so se za vložitev odločili tudi zato, ker dvomijo, da bo vlada ukrep iz koalicijske pogodbe dejansko izvedla. Predlog Svobode je po njenih besedah še odprt za spremembe in dopolnitve med parlamentarnim postopkom.
Svoboda in SDM si različno razlagata namen ukrepa
Vonta se je pri utemeljevanju predloga sklicevala tudi na druge evropske države. Omenila je hrvaško kulturno izkaznico v vrednosti 100 evrov, nemški Kulturpass v vrednosti 200 evrov ter sorodne ukrepe v Španiji, Italiji in Franciji.
Hrvaška je maja 2026 dejansko uvedla kulturno izkaznico, s katero vsi, ki v tem letu dopolnijo 18 let, prejmejo 100 evrov za knjige, kino, gledališče, koncerte, muzeje in druge kulturne vsebine.
Jedro političnega spora pa ostaja vprašanje, kaj bo mogoče šteti za upravičeno kulturno vsebino. SDM je še pred predstavitvijo zakona zahtevala, da se denar omeji na slovensko kulturo, ustvarjalce in dediščino, ter posvarila pred financiranjem političnega aktivizma.
Žibrat je odgovorila, da govorjenje o »ideološko nevtralni kulturi« odpira možnost političnega odločanja o tem, katere kulturne vsebine so primerne.
Ker bi o porabi predlaganega bona odločal vsak upravičenec sam, po njenem ni mogoče govoriti o financiranju izbranih političnih aktivistov.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
