Tri minute lahko odločajo o življenju: imate doma požarni javljalnik?
V Sloveniji vsako leto zagori v približno 1300 objektih. Naprava za manj kot 20 evrov vam lahko reši življenje.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Požar v stanovanju se lahko začne povsem neopazno. Zaradi pozabljene posode na štedilniku, okvare električne naprave, prižgane sveče ali pregretja. Še posebno nevarno je, če zagori ponoči, ko stanovalci spijo in zato nevarnosti ne morejo zaznati pravočasno.
V Sloveniji vsako leto izbruhne približno 1300 požarov v objektih, pri tem pa življenje izgubi od 10 do 15 ljudi. Na te podatke je ob letošnjem mesecu požarne varnosti opozoril predsednik Slovenskega združenja za požarno varstvo Aleš Jug.
Prav pravočasno zaznavanje požara je v ospredju letošnjega oktobra, meseca požarne varnosti, ki je posvečen požarnim javljalnikom. Gre za razmeroma preproste naprave, ki lahko z glasnim alarmom stanovalce opozorijo na nevarnost, še preden se požar razširi.
Tri minute, ki lahko odločajo o življenju
Kako hitro se lahko požar razvije, ponazarja tako imenovano pravilo 1-2-3, na katero je opozoril tudi Aleš Jug. Gre za poenostavljen prikaz, kako malo časa imajo lahko stanovalci za varen umik.
V prvi minuti po začetku požara lahko pravilno nameščen javljalnik že zazna dim in sproži alarm. Takrat ogenj morda še ni velik, vendar se lahko dim že širi po prostoru. Prav dim je ena največjih nevarnosti pri stanovanjskih požarih, saj vsebuje strupene pline, zmanjšuje vidljivost in lahko zelo hitro oteži dihanje.
Druga minuta je ključna za umik. Stanovalci morajo nemudoma zapustiti prostor oziroma stavbo, pri tem pa ne smejo izgubljati časa z iskanjem osebnih predmetov ali reševanjem premoženja. Posebno pozornost je treba nameniti otrokom, starejšim in drugim osebam, ki potrebujejo pomoč pri evakuaciji.
Že v tretji minuti lahko ob neugodnih razmerah pride do tako imenovanega požarnega preskoka. To pomeni, da se zaradi izjemno visokih temperatur skoraj sočasno vnamejo številni gorljivi predmeti v prostoru. Takrat se razmere dramatično poslabšajo, varen umik pa je lahko že onemogočen.
Pravilo 1-2-3 ni natančna časovnica vsakega požara. Hitrost širjenja je odvisna od vrste gorljivih materialov, prezračevanja, velikosti prostora in drugih okoliščin. Kljub temu nazorno pokaže, zakaj je zgodnje opozorilo tako pomembno. Če stanovalci požar zaznajo šele, ko zavohajo dim ali opazijo plamene, so lahko dragocene sekunde že izgubljene.
Požarni javljalnik ni obvezen, je pa priporočljiv
V Sloveniji namestitev požarnih javljalnikov v običajnih stanovanjih in stanovanjskih hišah ni splošna zakonska obveznost. Kljub temu gasilci in strokovnjaki za požarno varnost opozarjajo, da gre za enega najpreprostejših načinov izboljšanja varnosti doma.
Javljalnik dima deluje tako, da zazna delce dima v zraku in sproži glasen zvočni signal. Njegova naloga ni gašenje požara, temveč opozarjanje ljudi, da se lahko pravočasno umaknejo.
To je še posebej pomembno ponoči. Med spanjem se človek na nevarnost ne odziva enako kot v budnem stanju, dim in strupeni plini pa lahko povzročijo izgubo zavesti, še preden se oseba zave, da je izbruhnil požar.
Kam namestiti požarni javljalnik
Nakup javljalnika je šele prvi korak. Da bo naprava učinkovita, mora biti nameščena na ustreznem mestu.
Strokovnjaki priporočajo, da je javljalnik nameščen na stropu, saj se dim in vroči plini praviloma dvigajo proti zgornjemu delu prostora. Pri tem je treba upoštevati navodila proizvajalca, zlasti glede oddaljenosti od sten, vogalov, svetil in prezračevalnih odprtin. V stanovanju je posebej pomembna namestitev na hodniku pred spalnicami. Tako lahko alarm pravočasno opozori stanovalce, tudi če požar izbruhne v drugem prostoru. Za dodatno varnost je priporočljiva namestitev tudi v spalnicah in dnevnih prostorih.
V večnadstropni hiši naj bo javljalnik nameščen v vsakem nadstropju, tudi v kleti, če so tam prostori, kjer bi lahko izbruhnil požar. Pri večjih stanovanjih ali hišah en sam javljalnik praviloma ne zagotavlja ustrezne pokritosti vseh prostorov.
Posebna previdnost velja pri kuhinji in kopalnici. Neposredno nad štedilnikom lahko para in delci, ki nastajajo med kuhanjem, povzročajo lažne alarme. Podobno velja za kopalnico, kjer lahko napravo sproži vodna para. Zato klasičnih javljalnikov dima praviloma ne nameščamo neposredno v te prostore, temveč na primerna mesta v njihovi bližini. Za kuhinje so lahko primernejši namenski toplotni javljalniki.
V hišah z več javljalniki je smiselno razmisliti tudi o medsebojno povezanih napravah. Če ena zazna dim, se oglasijo vse, kar je še posebej koristno v večjih ali večnadstropnih objektih.
Kako pogosto je treba preverjati, ali javljalnik deluje
Tudi pravilno nameščen javljalnik ne zagotavlja varnosti, če ne deluje.
Večina naprav ima tipko za preizkus delovanja, s katero lahko preverimo zvočni alarm. Kako pogosto je treba opraviti preizkus, določa proizvajalec, zato je treba upoštevati priložena navodila. Pri številnih modelih je priporočljivo testiranje enkrat mesečno.
Pomembna je tudi baterija. Nekateri javljalniki uporabljajo zamenljive baterije, drugi imajo vgrajeno baterijo z življenjsko dobo do deset let. Če naprava začne oddajati opozorilne piske, je treba preveriti, ali opozarja na skoraj prazno baterijo ali drugo napako.
Javljalnik je treba tudi občasno očistiti skladno z navodili proizvajalca, saj lahko prah in umazanija vplivata na njegovo delovanje. Pri tem ne uporabljamo vode ali agresivnih čistil.
Pozorni moramo biti tudi na življenjsko dobo naprave. Številne javljalnike je treba po približno desetih letih zamenjati v celoti, tudi če na videz še delujejo.
Koliko stane naprava, ki lahko reši življenje
Za osnovno zaščito doma ni treba odšteti več sto evrov. Na slovenskem trgu so na voljo baterijski javljalniki dima za približno 20 evrov, pri čemer se cene razlikujejo glede na proizvajalca, življenjsko dobo baterije in dodatne funkcije.
Obstajajo tudi dražji modeli, ki omogočajo povezovanje več naprav, obveščanje prek mobilnega telefona ali vključitev v sistem pametnega doma.
Nacionalni inštitut za javno zdravje priporoča uporabo optičnih javljalnikov dima. Pri nakupu je pomembno preveriti, ali ima naprava oznako CE in ali je skladna s standardom EN 14604.
Najnižja cena zato ne bi smela biti edino merilo pri izbiri. Pomembno je predvsem, da kupimo ustrezno certificirano napravo, jo pravilno namestimo in redno vzdržujemo.
Ogrevalna sezona prinaša dodatna tveganja
Oktober je tudi čas, ko se začenja ogrevalna sezona. V številnih domovih ponovno zaženejo peči, kamine in druge kurilne naprave, s tem pa se poveča pomen njihovega pravilnega vzdrževanja.
Ena od nevarnosti so dimniški požari, do katerih lahko pride, ko se v dimniku vnamejo saje in druge gorljive obloge. Tveganje je večje ob neustreznem kurjenju, nepravilnem delovanju kurilne naprave in pomanjkljivem vzdrževanju dimovodnih naprav.
Zato je pomembno, da se kurilne in dimovodne naprave redno pregledujejo in čistijo ter da se uporabljajo ustrezna goriva. V pečeh na trda goriva ne smemo kuriti odpadkov ali neprimernega materiala.
Ob tem je treba opozoriti še na pomembno razliko. Požarni javljalnik oziroma javljalnik dima ni isto kot javljalnik ogljikovega monoksida.
Javljalnik dima opozarja na prisotnost dima, javljalnik ogljikovega monoksida pa na nevarno koncentracijo plina, ki nastaja pri nepopolnem zgorevanju. Ogljikov monoksid je brez barve, vonja in okusa, zato ga človek brez ustrezne naprave ne more zaznati.
V prostorih s kurilnimi napravami, pri katerih lahko nastaja ogljikov monoksid, je treba upoštevati tudi predpise glede namestitve javljalnikov tega plina. Napravi imata različni nalogi in se ne nadomeščata.
Kaj storiti, če se javljalnik oglasi
Ko se sproži alarm, je najpomembnejše, da opozorila ne prezremo. Če obstaja sum požara, morajo stanovalci čim prej zapustiti stavbo in na varnem poklicati številko 112.
Če je prostor že zadimljen, se je treba izogibati vdihavanju dima in se, kadar je pot varna, premikati čim nižje pri tleh. Ob umiku je smiselno zapirati vrata za seboj, če to lahko storimo brez dodatnega tveganja, saj s tem upočasnimo širjenje dima in ognja.
Če je pot za umik zaradi ognja ali gostega dima neprehodna, se vanjo ne smemo podajati. Umaknemo se v prostor, kjer smo varnejši, zapremo vrata, pokličemo 112 in reševalcem sporočimo svojo lokacijo.
Posebno nevarno je vračanje v gorečo stavbo po osebne predmete. Tudi če je požar sprva videti majhen, se lahko razmere zelo hitro spremenijo.
Za varnejši dom je potrebnih le nekaj korakov
Požarnega javljalnika večina ljudi ne potrebuje vsak dan. Morda se v desetih letih ne bo oglasil niti enkrat zaradi resničnega požara. Toda če do nesreče pride, lahko prav zgodnje opozorilo pomeni razliko med pravočasnim umikom in tragedijo.
Ob začetku ogrevalne sezone je zato smiselno preveriti stanje kurilnih naprav, delovanje obstoječih javljalnikov in razmisliti, ali so prostori v domu ustrezno zaščiteni.
Pomembno je tudi, da vsi družinski člani vedo, kako ravnati ob požaru in po kateri poti lahko varno zapustijo stanovanje ali hišo. Posebno pozornost je treba nameniti otrokom, ki jih lahko glasen alarm prestraši in zato potrebujejo jasna navodila.
Požara ni vedno mogoče preprečiti. Lahko pa poskrbimo, da nas ne preseneti povsem nepripravljenih.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
