Meja 15 let ni več gotova: Vlada z novimi pravila za otroke na spletu?
Meja 15 let, ki jo je omenjala prejšnja vlada, ni več dokončna. Slovenija bo odločitev sprejela na podlagi strokovnih in evropskih podlag.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Načrt za zakonsko omejevanje dostopa otrok do družbenih omrežij po menjavi vlade ni končal v predalu. Medresorska delovna skupina, ustanovljena marca, ostaja aktivna, sedanje ministrstvo, pristojno za informacijsko družbo, pa napoveduje pripravo zakonodajnega predloga.
Nova vlada kljub temu ni potrdila, da bo nadaljevala rešitev v obliki, ki jo je začrtala njena predhodnica. Ta je februarja določila izhodišče, po katerem bi zakon urejal uporabo družbenih omrežij in podobnih spletnih storitev za mlajše od 15 let.
Na vprašanje Svet24, ali podpira to mejo in ali namerava predhodni načrt nadaljevati, spremeniti ali opustiti, sedanja vlada ni odgovorila neposredno. Poudarila je, da so otroci na spletu posebej izpostavljeni in da jih je država dolžna zaščititi pred negativnimi vplivi na njihovo zdravje.
Starostna meja bo po njenih navedbah določena šele na podlagi strokovnih podlag. To pomeni, da meja 15 let, o kateri je govorila prejšnja oblast, za zdaj ni več mogoče obravnavati kot dokončno slovensko rešitev.
Zakon se pripravlja, vendar brez časovnice
Marca je takratno ministrstvo za digitalno preobrazbo ustanovilo medresorsko delovno skupino za pripravo osnutka zakona o varstvu otrok v digitalnih okoljih. V njej sodelujejo strokovnjaki s področij informacijske družbe, zdravstva, šolstva, družinske politike, otrokovih pravic in priprave zakonodaje.
Po pojasnilih vlade skupina tudi po reorganizaciji ministrstev ostaja aktivna in preučuje strokovna gradiva. Pripravo morebitnega zakona je prevzelo Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo, ki bo usklajevalo tudi slovenska stališča v postopkih na ravni Evropske unije.
Vlada ni navedla, kdaj bi lahko bil osnutek pripravljen, kdaj bi ga obravnaval državni zbor ali kdaj bi omejitve lahko začele veljati. Njeni odgovori tako potrjujejo politično voljo za nadaljevanje postopka, ne pa tudi že izoblikovane rešitve.
Za otroke, starše in ponudnike spletnih storitev se zato v kratkem še nič ne spreminja. Trenutno ni sprejetega zakona, določene starostne meje niti seznama aplikacij, za katere bi veljala posebna pravila.
Ne bi šlo samo za TikTok in Instagram
Pomembnejša od same številke bo odločitev, katere storitve bo zakon sploh zajel.
Vlada je potrdila, da delovna skupina ne preučuje samo klasičnih družbenih omrežij, temveč »vse digitalne storitve in rešitve, ki bi lahko imele negativne učinke na zdravje otrok«.
Takšna opredelitev odpira možnost, da bi bila prihodnja pravila uporabljena tudi za videoplatforme, komunikacijske aplikacije, spletne igre in nekatere sisteme umetne inteligence.
To bi pomenilo odmik od preproste prepovedi odpiranja računov na Instagramu, TikToku ali Snapchatu. Ureditev bi lahko temeljila na tveganju posamezne storitve: ali spodbuja dolgotrajno uporabo, omogoča nevarne stike z neznanci, otroke izpostavlja neprimernim vsebinam ali uporablja poslovne prijeme, zaradi katerih lažje zapravljajo denar.
Odprto ostaja, kako bi država obravnavala aplikacije, kot sta Character.AI in Replika, pri katerih je osrednja funkcija vzpostavljanje osebnega oziroma čustvenega odnosa z uporabnikom.
Prav tako še ni jasno, ali bi lahko bila zajeta splošna orodja, kot so ChatGPT, Gemini in Copilot. Ta so namenjena številnim nalogam, vendar jih nekateri uporabniki uporabljajo tudi za osebne pogovore, nasvete in čustveno podporo. Ministrstvo na vprašanje o konkretnih storitvah ni odgovorilo, temveč je pojasnilo, da jih delovna skupina še strokovno preučuje.
Prav meja med digitalnim pomočnikom in umetnim prijateljem utegne postati eno najzahtevnejših vprašanj zakona. Preširoka opredelitev bi lahko prizadela izobraževalna in ustvarjalna orodja, preozka pa bi ponudnikom omogočila, da se pravilom izognejo že s tem, da svojo storitev opišejo drugače.
Platformam naj ne bi pošiljali osebnih dokumentov
Vsaka resna starostna omejitev zahteva tudi odgovor na vprašanje, kako preveriti, ali je uporabnik res dovolj star.
Sedanja ureditev večinoma temelji na datumu rojstva, ki ga uporabnik vnese sam. Takšno preverjanje je mogoče obiti v nekaj sekundah. Druga skrajnost bi bila zahteva, da uporabniki družbenim omrežjem pošiljajo fotografije osebnih dokumentov ali obraza, kar bi povzročilo nova tveganja za zasebnost.
Slovenska vlada rešitev vidi v enotnem evropskem sistemu, povezanem z evropsko denarnico za digitalno identiteto, imenovano EUDI Wallet.
Uporabnik bi svojo starost dokazal znotraj zaupanja vrednega sistema, aplikacija ali družbeno omrežje pa bi prejela samo potrditev, ali izpolnjuje zahtevani starostni pogoj. Platforma tako praviloma ne bi potrebovala njegovega imena, datuma rojstva ali kopije osebnega dokumenta.
V praksi bi storitev denimo dobila le odgovor, da je uporabnik starejši od 13, 15 ali 16 let. S tem bi bilo mogoče preverjanje starosti ločiti od razkrivanja identitete.
Toda tudi tak sistem bo moral odgovoriti na več praktičnih vprašanj: kako bodo starost dokazovali otroci brez lastne elektronske identitete, kdo bo pomagal uporabniku, ki ga sistem pomotoma zavrne, in ali bo mogoče potrdilo uporabljati, ne da bi država ali ponudnik spremljala, katere storitve posameznik obiskuje.
Odločilna bo evropska jesen
Slovenija za zdaj čaka tudi na nadaljnje korake Evropske komisije. Evropska strokovna skupina je predlagala skupno najnižjo mejo 13 let, države članice pa bi lahko določile strožjo nacionalno ureditev.
Komisija je napovedala, da bo priporočila preučila poleti in se nanje odzvala jeseni. Enako bo storila slovenska delovna skupina.
Šele nato bo verjetno jasneje, ali bo Slovenija vztrajala pri prej omenjeni meji 15 let, jo zvišala, znižala ali namesto ene splošne meje uvedla različna pravila za različne vrste storitev.
Predlog zakona bo po zagotovilih ministrstva objavljen v javni obravnavi. Vlada napoveduje vključevanje širokega kroga deležnikov, vendar ni posebej pojasnila, kako bodo v pripravo vključeni otroci in mladostniki, ki jih bodo nova pravila najbolj neposredno zadevala.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
