Nemiri v Franciji se stopnjujejo, tisoč aretiranih
Francoske oblasti se bojijo novih nasilnih izgredov, ropanja in vandalizma. Policija je po vsej državi aretirala skoraj 1000 ljudi.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Francoski notranji minister Laurent Nunez je policiji naročil, naj ostro ukrepa proti povzročiteljem izgredov, nemirov in ropanj. V Parizu so bile že od jutra prisotne okrepljene policijske sile.
Okoli Elizejskih poljan so bila razporejena oklepna vozila, protiteroristične enote pa so varovale pomembne znamenitosti. Oblasti so želele preprečiti ponovitev dogodkov s prejšnjega konca tedna, ko so proteste spremljali nasilni izgredi in plenjenje trgovin.
Nunez je po vsej državi mobiliziral 70.000 policistov, kar je 10.000 več kot pred tednom dni. Opozoril je na možnost ropanj, napadov na javne ustanove in policiste. »Moramo biti zelo, zelo odzivni. Vrstijo se pozivi k nemirom iz političnih skupin in samih kriminalcev. To bo dolg dan,« je povedal pariškim policistom.
Protesti so posledica nezadovoljstva študentov, delavcev in sindikatov zaradi življenjskih stroškov ter zmanjševanja obsega javnih storitev. Oblasti za stopnjevanje nasilja krivijo radikalne skrajneže in skupine mladih, ki ropajo trgovine.
Na protestnih shodih po Franciji več kot 400.000 ljudi
Po oceni francoskega notranjega ministrstva se je na protestnih shodih po državi zbralo okoli 410.000 ljudi, od tega 110.000 v Parizu. Sindikati so medtem skupno udeležbo ocenili na 800.000 ljudi, v francoski prestolnici pa naj bi se shoda udeležilo 250.000 ljudi.
Udeležba je bila nekoliko manjša kot pred tednom dni, ko je policija naštela okoli 550.000 protestnikov. Tokratne proteste so organizirali sindikati in gibanje rumenih jopičev, nezadovoljstvo pa je povezano predvsem z naraščajočimi življenjskimi stroški in slabšanjem javnih storitev.
Osrednji protestni shod v Parizu je sprva potekal mirno, po koncu sprevoda pa so ponekod izbruhnili spopadi med protestniki in policijo. Ta je uporabila palice, solzivec in vodni top. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP naj bi policiste napadlo okoli 500 ljudi.
O podobnih prizorih so poročali tudi iz drugih francoskih mest, med drugim iz Lyona, Rennesa, Nantesa, Bordeauxa, Nice in Marseilla. Iz nekaterih krajev, zlasti Nantesa, so poročali tudi o poškodovanju lastnine in plenjenju.
Notranji minister Laurent Nunez je sporočil, da je policija po vsej državi aretirala skoraj 1000 ljudi. Ocenil je, da so se protesti načeloma odvili dobro, čeprav so se policisti soočili z visoko ravnjo nasilja s strani skupin, ki jih je Nunez označil kot skrajno leve.
V Grenoblu je medtem po navedbah mestnih oblasti skoraj 400 zamaskiranih posameznikov izvajalo vandalistična dejanja in napadalo policijo.
Trgovci zabarikadirali trgovine
Številne trgovine so zabarikadirali, luksuzne prodajalne so okrepile varovanje, številne pa so ostale zaprte. Zaprti so bili tudi opera, Louvre in Musée d'Orsay. Zaradi protestov je bilo zaprtih več kot 20 postaj podzemne železnice.
Protesti so bili prepovedani v Nancyju, Lyonu, Metzu, Besançonu, Belfortu, Rouenu, Le Havru, Toulonu in Limogesu.
V Lyonu je policija uporabila solzivec proti približno 150 protestnikom, ki so poskušali blokirati cesto v bližini mestnega središča, je poročala AFP.
Solzivec in vodne topove so uporabili tudi v Nantesu na zahodu Francije. Tamkajšnje oblasti so pojasnile, da so posamezniki poskušali vstopiti na območje, kjer so bila neprijavljena zbiranja prepovedana, zato so policisti posredovali in ljudi pozvali, naj upoštevajo njihova navodila.
Po poročanju francoskih medijev so policisti v Clermont-Ferrandu za odrivanje protestnikov iz mestnega središča uporabili tudi solzivec in šokovne granate. Za varnost je po vsej državi skrbelo 70.000 policistov, več kot minuli teden, ko so se oblasti soočile z nasilnimi izgredi ob robu protestov. Zaščitne ukrepe so sprejeli tudi lastniki trgovin in gostinskih lokalov, ki so po preteklem plenjenju dodatno zavarovali svoja poslopja.
Vodni topovi in solzivec na ulicah, protestom se pridružil tudi Mélenchon
V Orleansu je zjutraj potekala demonstracija proti skrajno desnemu Narodnemu zboru (Rassemblement National – RN), katerega vodja Jordan Bardella velja za enega glavnih kandidatov za politični vzpon pred predsedniškimi volitvami prihodnje leto. Stranka je ta konec tedna v mestu organizirala kongres.
Medtem se je v Orleansu zbralo več tisoč ljudi na protirasističnem protestu, ki je potekal vzporedno s strankinim dogodkom. Po podatkih pristojnih oblasti se je protesta proti RN udeležilo okoli 13.000 ljudi, shod pa je minil mirno. Kljub zaostrenim varnostnim ukrepom se je protestnega pohoda v Parizu udeležilo veliko ljudi. Demonstrantom se je pridružil tudi Jean-Luc Melenchon, vodja leve stranke Nepokorna Francija (La France Insoumise).
Francoski predsednik Emmanuel Macron bo moral po njegovih besedah dojeti, da »se bo to dogajalo vsak teden in da je čas, da popusti«, saj da mu ne bo preostalo drugega kot odhod.
Protesti proti vse višjim življenjskim stroškom so se pridružili tudi večtedenskemu nezadovoljstvu dijakov zaradi slabih pogojev v šolah.
Jordan Bardella znova izvoljen na čelo Narodnega zbora
Jordan Bardella je bil na kongresu v Orléansu znova izvoljen za predsednika skrajno desnega Narodnega zbora. Po poročanju francoskih medijev je prejel 99 odstotkov glasov, volitev pa se je udeležilo 68 odstotkov članov stranke.
Enaintridesetletni Bardella je bil edini kandidat za položaj, ki ga zaseda od leta 2022. Velja za tesnega zaveznika Marine Le Pen, najvidnejše politične predstavnice stranke, ki ji ankete pripisujejo dobre možnosti na predsedniških volitvah prihodnje leto.
Današnjim volitvam vodstva stranke bo v nedeljo sledil njen prvi večji dogodek v okviru kampanje pred volitvami.
Kongres Narodnega zbora so spremljali tudi protesti nasprotnikov stranke, vendar je shod v Orléansu minil mirno. Medtem so se protesti proti draginji in nezadovoljstvu z vladno politiko nadaljevali tudi v drugih delih Francije, kjer so varnostne sile ostale v visoki pripravljenosti.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
