Kaj vse skriva Ljubljana? Od srca pokojnika do sestreljenega letala
Pod ljubljanskimi ulicami, trgi in rečnim dnom se skrivajo zgodbe, ki segajo tisočletja v preteklost.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V Mestnem muzeju Ljubljana se danes, v četrtek, 22. oktobra 2026, ob 19. uri odpira razstava Delci časa. Sodobne arheološke raziskave, ki bo obiskovalce popeljala skozi dvajset let arheoloških odkritij v Ljubljani in njeni okolici. Na ogled bo do 12. septembra 2027.
Razstava, ki zaseda celotno prvo nadstropje muzeja, ni zgolj pregled dragocenih najdb. Obiskovalcem bo pokazala tudi, kako arheologi iz na videz nepomembnih drobcev sestavljajo zgodbe o ljudeh, ki so na tem prostoru živeli pred stoletji ali celo tisočletji.
Skrivnostno srce in grob rimskega dečka
Med najbolj nenavadnimi predmeti je zagotovo kanopa, posebna posoda, v kateri je bilo shranjeno srce pokojnika. Odkrili so jo v grobnici plemiške rodbine Auersperg v stranski kapeli nekdanje frančiškanske cerkve v Ljubljani.
Razstava razkriva tudi precej starejše skrivnosti. Na Kongresnem trgu so arheologi odkrili grobno posodo iz 8. stoletja pred našim štetjem, v strugi Ljubljanice pri Vrhniki pa del starodavnega deblaka z železnimi objemkami in spojkami, ki izvira s konca 2. stoletja pred našim štetjem.
Posebno zanimiva je zgodba rimskega dečka Dagalaifusa. Njegovo grobno skrinjo z nagrobno napisno ploščo, ki izvira iz obdobja med 4. in začetkom 5. stoletja, so odkrili leta 2018 med arheološkimi raziskavami na Gosposvetski cesti. Na istem območju so našli tudi čudovit rimski talni mozaik iz 4. stoletja.
Na ogled bodo še rimski novci, verižica in prstan z Zvonarske ulice, ki so jih strokovnjaki raziskali s pomočjo rentgenskega slikanja in natančnega mikroizkopavanja.
Ko je nad Ljubljano strmoglavil britanski lovec
Arheologija pa ne raziskuje samo davne preteklosti. Med razstavljenimi predmeti bodo tudi ostanki britanskega lovskega letala Supermarine Spitfire F.IX z oznako MJ116.
Letalo 73. eskadrilje britanskega Kraljevega vojnega letalstva je bilo 18. septembra 1944 sestreljeno med napadom na vojaško letališče v ljubljanskem Polju. Strmoglavilo je ob Ižanski cesti, njegovi ostanki pa danes pripovedujejo zgodbo o drugi svetovni vojni na območju Ljubljane.
Med zanimivostmi iz poznejših zgodovinskih obdobij sta tudi kamniti krogli iz 15. stoletja, najdeni na Ljubljanskem gradu. Najverjetneje sta bili namenjeni streljanju z bombardo, zgodnjo obliko topa.
Kaj so jedli koliščarji in kako so gradili hiše?
Ena največjih zanimivosti razstave je vpogled v sodobne raziskovalne metode. Arheologi namreč danes ne iščejo več samo kovancev, nakita in drugih dragocenosti.
Včasih jim največ povedo drobna semena, živalske kosti ali skoraj nevidne sledi maščob v keramičnih posodah. Prav z analizami teh ostankov lahko ugotovijo, kaj so ljudje nekoč jedli in kako so pripravljali hrano.
Leseni koli s prazgodovinskega kolišča na Špici razkrivajo, kako so gradili bivališča, raziskave človeških ostankov pa lahko ponudijo odgovore o starosti, zdravju in celo sorodstvenih povezavah nekdanjih prebivalcev.
Sodobni arheologi uporabljajo tudi laserje, georadarje, tridimenzionalno skeniranje in računalniško tomografijo. Tako lahko raziskujejo predmete in odkrivajo skrite strukture, ne da bi jih pri tem poškodovali.
Otroci bodo postali arheološki detektivi
Razstava, ki sta jo pripravila kustosa Martin Horvat in Irena Šinkovec v sodelovanju s številnimi strokovnjaki, bo posebej zanimiva tudi za družine.
Otrokom je namenjena posebna interaktivna soba, kjer bodo lahko postali pravi arheološki detektivi. Raziskovali bodo identiteto skrivnostnega pokojnika, spoznavali arheološke pripomočke, reševali naloge v konservatorski ambulanti in se preizkusili v sestavljanju mozaika.
Obiskovalci bodo lahko spoznali tudi podvodno arheologijo in ugotovili, zakaj je včasih že drobec keramike dovolj, da strokovnjaki odkrijejo pomembno zgodovinsko dejstvo.
Razstava, ki pokaže, kako nastaja zgodovina
Razstavo bo spremljal bogat program predavanj, delavnic in strokovnih vodstev. Redna javna vodstva v slovenščini bodo vsako soboto ob 16.30, vsak prvi četrtek v mesecu pa bodo ob isti uri razstavo predstavljali strokovnjaki, ki so sodelovali pri njeni pripravi.
Posebna priložnost za radovedne obiskovalce bosta tudi dneva odprtih vrat, 3. decembra 2026 in 8. februarja 2027, ko bo mogoče pokukati v zakulisje konservatorskega in muzejskega dela.
Delci časa tako niso le razstava o preteklosti, temveč tudi o tem, kako jo odkrivamo. In predvsem opomin, da se lahko pod povsem običajno ljubljansko ulico skriva zgodba, ki je čakala stoletja ali tisočletja, da jo nekdo znova odkrije.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
