ZDA so porabile "praktično vse" ključne rakete; posledice pa že čuti Evropa
Pomanjkanje ameriških raket lahko vpliva na Ukrajino in evropske članice Nata. Estonija zaradi operacij v Iranu še vedno čaka na rakete ATACMS.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Pet mesecev vojne z Iranom je močno načelo ameriške zaloge nekaterih najpomembnejših raket. ZDA so porabile »praktično vse« razpoložljive kopenske rakete ATACMS in novejše PrSM, je Reutersu povedalo več ljudi, seznanjenih z internimi podatki ameriške vlade.
Natančnega števila preostalih raket niso razkrili. Podatki o vojaških zalogah so tajni, Reutersovi sogovorniki pa so zaradi občutljivosti informacij zahtevali anonimnost.
Njihove navedbe kljub temu kažejo, da konflikt, za katerega je ameriški predsednik Donald Trump februarja napovedoval, da bo kratek, že vpliva na sposobnost ZDA, da bi se hkrati odzvale na drugo večjo varnostno krizo.
ATACMS so natančno vodene rakete, ki jih je mogoče izstreliti iz sistemov HIMARS in M270 ter z njimi z razmeroma varne razdalje zadeti poveljniška mesta, skladišča, letališča in druge pomembne cilje.
Njihov novejši naslednik PrSM ima daljši doseg in naj bi postopoma postal glavno tovrstno orožje ameriške kopenske vojske. Ker je šele začel prihajati v uporabo, njegove začetne zaloge niso bile velike.
V Iranu so ZDA z njimi lahko napadale dobro varovane cilje, ne da bi morale v doseg tamkajšnje zračne obrambe pošiljati pilote.
Reuters opozarja, da bi moral Washington ob nadaljevanju obsežnih napadov zaradi pomanjkanja takšnega orožja pogosteje uporabljati bojna letala, s tem pa bi se povečalo tveganje za posadke.
Posamezna raketa sicer stane več kot milijon dolarjev.
Izpraznjena skladišča so polnili z raketami iz drugih delov sveta
Ameriško centralno poveljstvo, ki vodi operacije na Bližnjem vzhodu, naj bi skoraj porabilo zalogo kopenskih raket, ki jo je imelo v regiji pred začetkom vojne.
Po navedbah Reutersovega vira so jo nato dopolnjevali s premiki orožja iz ameriških skladišč drugod po svetu.
Prav to skrbi del ameriških uradnikov - raketa, ki jo premaknejo na Bližnji vzhod, ni več na voljo za odvračanje nasprotnika v Evropi ali zahodnem Tihem oceanu.
Takšno orožje bi bilo posebej pomembno v morebitnem spopadu s Kitajsko, ki ima gosto in napredno zračno obrambo.
Ameriška vojska bi morala v velikih razdaljah Tihega oceana uničevati raketna izstrelišča, radarske sisteme in oporišča, ne da bi letala po nepotrebnem izpostavljala sovražnikovemu ognju.
Reutersovi sogovorniki zato opozarjajo, da zmanjšane zaloge slabijo ameriško sposobnost odvračanja Kitajske in Rusije.
Ne gre le za vprašanje, ali bi ZDA lahko začele novo operacijo, temveč kako dolgo bi jo lahko vzdrževale.
Porabili tudi velik del tomahawkov in prestreznikov
Težava ni omejena na kopenske rakete. Po navedbah enega od Reutersovih virov so ZDA od začetka vojne porabile nekoliko manj kot polovico svetovne zaloge manevrirnih raket tomahawk. Reuters tega podatka ni mogel neodvisno potrditi.
Tomahawke izstreljujejo z rušilcev, križark in podmornic. Letijo nizko nad površjem, z njimi pa lahko mornarica zadene močno varovane cilje globoko v notranjosti države, ne da bi tja poslala letala. Že v prvih štirih tednih vojne naj bi jih ameriške sile proti Iranu izstrelile več kot 850.
Še bolj občutljivo je stanje obrambnega orožja. Center za strateške in mednarodne študije (CSIS) ocenjuje, da je bilo od februarja do julija porabljenih okoli 65 odstotkov ameriških prestreznikov Patriot, zaloga raket sistema THAAD pa se je zmanjšala za najmanj 38 odstotkov.
Dva Reutersova vira sta povedala, da se ocena ujema z internimi vladnimi podatki.
Patriot in THAAD ne napadata ciljev na tleh, temveč prestrezata sovražnikove balistične rakete.
Njuna poraba zato neposredno določa, koliko ameriških oporišč, vojakov in zavezniškega ozemlja je mogoče zaščititi ob novem napadu.
CSIS opozarja, da zanju ni ustreznih nadomestnih sistemov, zaradi manjših zalog pa bi morale sile v prihodnje sprejemati težje odločitve o tem, katere prihajajoče rakete prestreči.
Posledice lahko občuti Ukrajina
Pomanjkanje je pomembno tudi za Ukrajino. Washington ji je dobavil rakete ATACMS, s katerimi lahko napada ruska poveljniška mesta, letališča in logistična vozlišča daleč za fronto. Patriot pa je med redkimi sistemi, ki lahko prestrežejo sodobne ruske balistične rakete.
Vsaka dodatna ameriška pošiljka bi zdaj še zmanjšala zalogo, ki jo Pentagon potrebuje za lastne operacije in morebitno krizo s Kitajsko.
Reuters je že aprila poročal, da je Washington zaradi vojne z Iranom nekatere evropske države, med njimi članice Nata v Baltiku in Skandinaviji, opozoril na možne zamude pri dobavah že naročenega orožja.
To postavlja evropske zaveznice v neugoden položaj. ZDA jih pozivajo, naj prevzamejo več odgovornosti za obrambo celine, vendar velik del najzahtevnejšega orožja še vedno kupujejo pri ameriških proizvajalcih.
Če Washington zaradi lastnih potreb zadrži dobave, višji evropski obrambni proračuni sami po sebi ne pomenijo, da bodo države opremo tudi hitro dobile.
Za Slovenijo zgodba zato ni pomembna zaradi neposredne uporabe ameriških raket, temveč zaradi skupne Natove obrambe.
Verodostojnost zavezništva temelji tudi na sposobnosti ZDA, da v Evropo pravočasno pripeljejo orožje, prestreznike in okrepitve.
Izčrpavanje ameriških zalog povečuje pritisk na evropske članice, da razvijejo lastno proizvodnjo in oblikujejo večje skupne rezerve.
Nato je po julijskem vrhu v Ankari prav zaradi podobnih tveganj napovedal tesnejše sodelovanje z orožarsko industrijo.
Med možnostmi, ki jih zavezništvo preučuje, so stalno delujoče proizvodne linije ter strateške zaloge orožja in ključnih sestavnih delov, ki bi omogočile nadaljevanje dobav tudi med dolgotrajno vojno.
Tovarn ni mogoče pospešiti čez noč
Washington poskuša porabljeno orožje nadomestiti z večletnimi naročili.
Ameriška vojska je konec julija z družbo Lockheed Martin sklenila do 58,6 milijarde dolarjev vreden okvirni posel za prestreznike Patriot. Proizvajalec namerava zmogljivost njihove proizvodnje do konca desetletja potrojiti.
Pri tomahawkih je razkorak med porabo in proizvodnjo še izrazitejši. Reuters poroča, da jih za ameriške potrebe trenutno izdelajo okoli 60 na leto, Pentagon in proizvajalec RTX pa želita proizvodnjo postopoma povečati na tisoč raket.
Večje količine zahtevajo nove obrate, dodatne dobavitelje, usposobljene delavce in zagotovljene sestavne dele, zato naročilo še ne pomeni hitre dobave.
Bela hiša navedbe o nevarno nizkih zalogah zavrača. Trump je Reutersu sporočil, da imajo ZDA »veliko več streliva kot kdorkoli na svetu« in več, kot ga potrebujejo.
Glavni tiskovni predstavnik Pentagona Sean Parnell je zagotovil, da ima ameriška vojska vse potrebno za izvedbo operacij ob času in na kraju, ki jih izbere predsednik.
Toda razprave v Trumpovi administraciji po navedbah Reutersa niso več osredotočene le na to, ali lahko ZDA nadaljujejo napade na Iran.
Vprašanje je, koliko orožja lahko tam še porabijo, ne da bi s tem omejile odziv na krizo drugje.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
