Izguba voha je lahko eden prvih znakov te resne bolezni
Izguba voha je lahko zgodnji znak Parkinsonove bolezni. Slovenski nevrologi pojasnjujejo, zakaj se lahko pojavi več let pred drugimi simptomi.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ste opazili, da ne zaznavate več vonja jutranje kave, najljubšega parfuma ali sveže pripravljenega kosila tako izrazito kot nekoč? Slabši voh običajno povezujemo s prehladom, alergijami ali staranjem, vendar je lahko v nekaterih primerih tudi eden od zgodnjih znakov nevroloških bolezni. Slovenski strokovnjaki opozarjajo, da se lahko motnje voha pojavijo celo desetletje pred značilnimi simptomi Parkinsonove bolezni.
Čeprav ima izguba voha najpogosteje precej vsakdanje vzroke, jo raziskovalci že vrsto let preučujejo tudi v povezavi z boleznimi možganov. Med njimi je predvsem Parkinsonova bolezen, pri kateri se lahko spremembe voha pojavijo bistveno prej kot težave z gibanjem.
Izguba voha se lahko pojavi desetletje pred diagnozo
Parkinsonovo bolezen večina ljudi povezuje s tresenjem rok, upočasnjenim gibanjem in mišično togostjo. Manj znano pa je, da se bolezen pri nekaterih ljudeh začne kazati s povsem drugačnimi težavami, ki jih sprva niti ne povezujejo z živčevjem.
Na to je v pogovoru za ABC zdravja opozorila tudi Nina Zupančič Križnar, dr. med., z Nevrološke klinike v Ljubljani. Pojasnila je, da lahko bolnik že desetletje pred pojavom gibalnih motenj izgubi voh. Med zgodnjimi nemotoričnimi simptomi je omenila tudi zaprtje in motnje spanja. Oslabljen voh oziroma hiposmija je namreč eden od pogostih nemotoričnih znakov Parkinsonove bolezni. Pri nekaterih bolnikih se sposobnost zaznavanja vonjav postopoma zmanjšuje, ne da bi se tega sploh zavedali.
Ker sprememba običajno ni boleča in ne ovira vsakodnevnih opravil tako izrazito kot druge zdravstvene težave, lahko ostane dolgo neopažena.
Ali je lahko izguba voha povezana tudi z Alzheimerjevo boleznijo?
Spremembe voha raziskovalci preučujejo tudi v povezavi z Alzheimerjevo boleznijo in drugimi oblikami kognitivnega upada. Nekatere raziskave kažejo, da imajo ljudje, ki slabše prepoznavajo posamezne vonjave, lahko večje tveganje za poznejše težave s spominom in drugimi miselnimi sposobnostmi. Pri tem ne gre nujno samo za to, da človek vonja ne zazna. Težava je lahko tudi v prepoznavanju oziroma razlikovanju vonjav, saj pri teh procesih sodelujejo različna področja možganov.
Kljub zanimivim ugotovitvam testi voha niso samostojna metoda za ugotavljanje Alzheimerjeve bolezni. Slabši voh ima lahko številne druge vzroke, zato je treba rezultate raziskav razumeti previdno.
Najpogostejši vzroki za izgubo voha so precej bolj vsakdanji
Če nenadoma opazite, da slabše vohate, ni razloga, da bi takoj pomislili na resno nevrološko bolezen. V večini primerov so težave povezane z okužbami dihal, alergijami ali spremembami v nosu in obnosnih votlinah.
Voh se lahko začasno poslabša med prehladom, gripo ali drugimi virusnimi okužbami, vključno s covidom-19. Na zaznavanje vonjav vplivajo tudi kronično vnetje obnosnih votlin, nosni polipi in alergijski rinitis.
Pri nekaterih ljudeh se voh spremeni po poškodbi glave, zaradi določenih zdravil ali ob izpostavljenosti dražečim snovem. Sposobnost zaznavanja vonjav se lahko postopoma zmanjšuje tudi s starostjo. Zdravnika zato ne zanima samo, ali slabše vohate, temveč tudi, kdaj so se težave pojavile, kako dolgo trajajo in ali jih spremljajo drugi simptomi.
Kateri drugi zgodnji znaki lahko spremljajo Parkinsonovo bolezen?
Izguba voha ni edini nemotorični simptom, ki se lahko pojavi pred značilnimi težavami z gibanjem. Slovenski nevrologi med zgodnjimi znaki omenjajo tudi zaprtje, motnje spanja in nekatere spremembe razpoloženja.
Posebej zanimiva je motnja vedenja v spanju REM. Pri njej lahko človek med sanjanjem govori, kriči, maha z rokami ali izvaja druge gibe, povezane z vsebino sanj. Takšna motnja je pri nekaterih ljudeh povezana s povečanim tveganjem za razvoj določenih nevrodegenerativnih bolezni. Pozneje se lahko pojavijo značilnejši simptomi Parkinsonove bolezni, kot so tresenje v mirovanju, upočasnjeno gibanje, mišična togost in spremembe hoje.
Vendar velja poudariti, da so zaprtje, slab spanec in slabši voh zelo pogoste težave, ki jih doživljajo tudi povsem zdravi ljudje. Posamezen simptom zato ni dokaz bolezni.
Kdaj je zaradi izgube voha smiseln obisk zdravnika?
Če se voh poslabša med prehladom ali ob zamašenem nosu, se pogosto postopoma izboljša, ko okužba oziroma vnetje izzveni. Če pa težave trajajo več tednov, se stopnjujejo ali se pojavijo brez očitnega razloga, je priporočljivo obiskati osebnega zdravnika. Ta lahko glede na spremljajoče simptome presodi, ali je potrebna nadaljnja obravnava pri specialistu za bolezni ušes, nosu in grla ali pri drugem specialistu.
Posebno pozornost zahtevajo spremembe voha, ki jih spremljajo nove motnje gibanja, izrazite težave s spominom ali drugi nevrološki simptomi. Nenadna izguba voha skupaj z akutnimi nevrološkimi znaki, kot so motnje govora ali oslabelost ene strani telesa, pa zahteva nujno medicinsko pomoč.
Zakaj sprememb voha ni dobro prezreti?
Izguba voha ni zgolj neprijetnost, zaradi katere hrana nima več pravega okusa. Vpliva lahko na apetit, uživanje v vsakodnevnih dejavnostih in varnost doma. Ljudje z izrazito oslabljenim vohom namreč težje zaznajo dim, pokvarjeno hrano ali nekatere druge opozorilne vonjave.
Čeprav znanstveniki še raziskujejo, kako bi lahko preiskave voha v prihodnosti pomagale pri zgodnejšem prepoznavanju nevroloških bolezni, za zdaj velja, da ena sama sprememba čutila ne more razkriti diagnoze. Dolgotrajno poslabšanje voha je zato razlog za iskanje vzroka, ne pa za sklepanje, da gre za Parkinsonovo ali Alzheimerjevo bolezen.
