Papežu odkrili pljučnega raka: Kaj je adenokarcinom in kakšni so znaki?
Papežu Levu XIV. so zaradi adenokarcinoma odstranili pljučni reženj. Kaj je ta oblika pljučnega raka, kako jo prepoznamo in kako jo zdravijo?
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Majhen vozliček na pljučih, odkrit med zdravstvenimi preiskavami, je na koncu zahteval odstranitev celotnega pljučnega režnja. Papežu Levu XIV. so namreč zaradi pljučnega adenokarcinoma v celoti odstranili spodnji reženj desnega pljučnega krila. Poseg je potekal brez zapletov, diagnozo raka pa je med operacijo potrdila histološka preiskava.
V prihodnjih dneh bodo podrobneje pregledali odstranjeno tkivo. Vatikan natančnega stadija bolezni še ni sporočil, prav tako ni znano, ali so prizadete bezgavke, zato je za zanesljivejšo oceno prognoze še prezgodaj.
Primer papeža pa odpira precej širše vprašanje: kako lahko pljučni rak zraste brez jasnih opozorilnih znakov in zakaj zdravniki pri majhnem tumorju včasih odstranijo kar cel pljučni reženj?
Kaj je pljučni adenokarcinom?
Pljučni adenokarcinom je najpogostejša oblika nedrobnoceličnega pljučnega raka, skupine, v katero sodi velika večina vseh pljučnih rakov. Pogosto se razvije v bolj zunanjih delih pljuč, zato lahko nekaj časa raste, ne da bi povzročal zelo očitne težave. Nastane iz žleznih oziroma epitelijskih celic pljučnega tkiva, ki med drugim tvorijo sluz.
Čeprav pljučnega raka najpogosteje povezujemo s kajenjem, adenokarcinom ni bolezen samo kadilcev. Kajenje ostaja najpomembnejši dejavnik tveganja za pljučnega raka, vendar lahko zbolijo tudi ljudje, ki niso nikoli kadili. Prav adenokarcinom je najpogostejši tip pljučnega raka pri nekadilcih.
Zakaj ga lahko odkrijejo šele pozneje?
Težava pljučnega raka je, da v začetnih fazah pogosto ne povzroča značilnih težav. Majhen tumor na zunanjem delu pljuč lahko nekaj časa raste, ne da bi oviral večje dihalne poti ali povzročil izrazite simptome. Zato se nekatere spremembe odkrijejo naključno pri CT-preiskavi, opravljeni zaradi drugega razloga.
Pri papežu so med zdravstvenimi preiskavami na pljučih opazili majhen, dobro omejen vozliček. Takšna najdba sama po sebi še ne pomeni raka, saj je večina pljučnih vozličkov nenevarnih. Sum vzbudijo predvsem njihova velikost, videz, rast skozi čas in dejavniki tveganja posameznika. Pri papežu so nadaljnje preiskave pokazale, da gre za adenokarcinom.
Na katere znake pljučnega raka je dobro biti pozoren?
Onkološki inštitut Ljubljana med pogostejšimi znaki raka pljuč navaja:
- novonastali kašelj,
- spremembo kroničnega kašlja,
- občutek težkega dihanja,
- izkašljevanje krvi,
- bolečino v prsih, vratu ali ramenih,
- hripavost,
- težko požiranje in
- nepojasnjeno hujšanje.
Vztrajen kašelj seveda veliko pogosteje povzročijo okužbe, astma, refluks ali druge nenevarne bolezni. Enako velja za bolečino v prsih ali zadihanost. Pomembna je predvsem sprememba običajnega stanja: nov simptom, ki vztraja, se slabša ali nima jasne razlage. Izkašljevanje krvi je znak, pri katerem je zdravniška ocena potrebna tudi takrat, ko gre za majhno količino.
Ali lahko zbolijo tudi nekadilci?
Čeprav kajenje ostaja glavni dejavnik tveganja za raka pljuč, ni še zdaleč edini. Onkološki inštitut Ljubljana med druge dokazane dejavnike uvršča izpostavljenost radonu, azbestu, težkim kovinam in njihovim spojinam.
Pri nekadilcih je adenokarcinom pravzaprav najpogostejši tip pljučnega raka. Pri posameznem bolniku pa pogosto ni mogoče ugotoviti enega konkretnega vzroka. Diagnoza pljučnega raka zato sama po sebi ne pove, zakaj je človek zbolel.
Kako zdravniki potrdijo diagnozo?
Če slikovna preiskava pokaže sumljivo spremembo, samo CT še ne more dokončno povedati, ali gre za raka. Diagnostika se lahko nadaljuje z dodatnimi slikovnimi preiskavami, bronhoskopijo ali punkcijo pod nadzorom CT, s katero zdravniki pridobijo vzorec tkiva. Dokončno diagnozo potrdi histološka preiskava.
Nato je treba določiti tudi stadij bolezni, torej ugotoviti velikost tumorja ter ali so prizadete bezgavke oziroma ali se je rak razširil v druge dele telesa. Pri tem se lahko uporabljajo CT, PET-CT in druge preiskave. Stadij je eden najpomembnejših podatkov pri izbiri zdravljenja.
Zakaj odstranijo cel pljučni reženj?
Če je pljučnega raka mogoče zdraviti z operacijo, kirurgi ne odstranijo nujno samo tumorja. Eden standardnih posegov je lobektomija, pri kateri odstranijo celoten pljučni reženj, v katerem je tumor. Desno pljučno krilo ima tri režnje, levo pa dva.
Prav tak poseg so opravili pri papežu Levu XIV.: odstranili so spodnji reženj desnega pljuča. Zdravniki so pojasnili, da so se za odstranitev režnja odločili, da bi zagotovili radikalno oziroma čim bolj popolno odstranitev tumorskega tkiva.
Operacija ni vedno edino zdravljenje
Pljučnega raka danes ne zdravimo po enem samem receptu. Odločitev je odvisna od vrste tumorja, stadija, molekularnih značilnosti rakavih celic in splošnega zdravstvenega stanja človeka. Poleg kirurgije se lahko uporabljajo kemoterapija, radioterapija, imunoterapija in tarčna zdravila, različni načini pa se pogosto kombinirajo. Pri nekaterih bolnikih se dodatno zdravljenje uporabi pred operacijo, pri drugih po njej, pri razširjeni bolezni pa je sistemsko zdravljenje pogosto glavni način obravnave.
Najpomembnejši podatek
Pri pljučnem raku je prognoza močno povezana s stadijem ob diagnozi. Zgodnejše odkritje praviloma pomeni več možnosti za zdravljenje z namenom ozdravitve, vključno s kirurškim posegom. Pri napredovali oziroma razsejani bolezni postane zdravljenje drugačno in pogosto vključuje predvsem sistemska zdravila. Prav zato je pri vztrajnih spremembah, kot so nov dolgotrajen kašelj, kri v izpljunku, nepojasnjeno hujšanje ali zadihanost, pomembno, da simptomov ne ignoriramo.
