Sprememba v ustih, ki ne izgine, je lahko opozorilni znak
Ranica v ustih, bela lisa na jeziku, zatrdlina v licu ali občutek, da se hrana zatika v grlu, se lahko zdijo kot povsem nenevarne težave. Morda pa niso.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Rak ustne votline je zahrbtna bolezen, saj so njegovi zgodnji znaki pogosto neopazni. Včasih sprememba v začetku sploh ne boli, zato ljudje pregled odlagajo, dokler težave ne postanejo izrazitejše. Prav zgodnje odkrivanje pa je ključno, saj so možnosti za uspešno zdravljenje takrat bistveno večje.
Najpogostejši znak je ranica, ki se ne zaceli
Eden najpogostejših opozorilnih znakov je ranica ali razjeda v ustih, ki se ne zaceli. Običajne afte so neprijetne in boleče, vendar navadno izginejo same od sebe. Sumljivejše so spremembe, ki vztrajajo, se ne manjšajo ali se celo počasi povečujejo.
Pozorni moramo biti na spremembe na jeziku, dlesnih, notranji strani lic, nebu, ustnem dnu in predelu pod jezikom. Če se rana, lisa ali zadebelitev po dveh do treh tednih ne izboljša, je potreben pregled pri zobozdravniku ali zdravniku. Takšnih sprememb ni smiselno dolgo zdraviti na pamet z domačimi pripravki.
Bela ali rdeča lisa ni vedno nedolžna
Med opozorilne znake sodijo tudi spremembe barve ustne sluznice. Bele lise oziroma levkoplakije so lahko posledica draženja, kajenja ali drugih vzrokov, vendar jih je treba spremljati. Rdeče lise oziroma eritroplakije so redkejše, a lahko pomenijo večje tveganje za resnejše spremembe.
Posebej previdni moramo biti pri lisah, ki so hkrati rdeče in bele, pri zadebeljeni ali hrapavi sluznici ter pri spremembah, ki krvavijo, bolijo ali se širijo. Pomembno je tudi, ali se sprememba vedno znova pojavlja na istem mestu.
Zatrdlina v ustih ali na vratu je znak za alarm
Ko bolezen napreduje, se lahko pojavijo zatrdline v licu, na jeziku, ustnem dnu ali vratu. Trda in nepremična zatrdlina na vratu je posebej zaskrbljujoča, saj lahko nakazuje prizadetost bezgavk. Tudi občutek tujka v grlu ali dolgotrajna bolečina v ustih zahtevata pozornost, če ne mineta.
Rak ustne votline lahko vpliva tudi na žvečenje, požiranje in govor. Oseba lahko občuti, da se ji hrana zatika v grlu, požiranje postane boleče, govor manj jasen, glas pa hripav. V nekaterih primerih se pojavita odrevenelost ali izguba občutka v delu ust, saj tumor lahko prizadene živce.
Manj očitni znaki, ki jih ljudje pogosto spregledajo
Nekateri simptomi niso neposredno povezani z vidno spremembo v ustih. Mednje spada vztrajna bolečina v ušesu, zlasti če je enostranska in zanjo ni jasnega vzroka. Pojavi se lahko tudi majavost zob, ki ni posledica parodontalne bolezni, ali sprememba v tem, kako se prilegajo zobne proteze.
Tudi neprijeten zadah, nepojasnjena krvavitev, občutek hrapavosti ali oteženo premikanje jezika so znaki, ki jih ni dobro spregledati. Sami po sebi še ne pomenijo raka, so pa dovolj pomembni, da ob vztrajanju zahtevajo strokovno oceno.
Največja dejavnika tveganja sta tobak in alkohol
Rak ustne votline se lahko razvije pri komer koli, vendar nekateri dejavniki tveganje močno povečajo. Med najpomembnejšimi sta kajenje in uporaba tobačnih izdelkov, tudi cigar, pip ali tobaka za žvečenje. Pomemben dejavnik tveganja je tudi čezmerno uživanje alkohola, kombinacija alkohola in tobaka pa nevarnost še dodatno poveča.
V zadnjih letih ima vse večjo vlogo okužba s humanim papilomavirusom oziroma HPV, predvsem pri rakih v predelu žrela in korena jezika. Ti se lahko pojavijo tudi pri mlajših ljudeh, ki nimajo klasičnih dejavnikov tveganja, kot sta kajenje in alkohol. K tveganju lahko prispevajo še oslabljen imunski sistem, dolgotrajno draženje sluznice, slaba ustna higiena in prehrana z malo sadja ter zelenjave.
Kdaj na pregled?
Pregled je potreben, če ranica, lisa, zatrdlina ali druga sprememba v ustih ne izgine v dveh do treh tednih. Enako velja, če se sprememba povečuje, krvavi, boli, povzroča težave pri požiranju ali jo spremlja zatrdlina na vratu.
Prvi korak je natančen pregled ustne votline. Če je sprememba sumljiva, zdravnik ali zobozdravnik predlaga dodatne preiskave. Edini zanesljiv način za potrditev diagnoze je biopsija, pri kateri odvzamejo majhen vzorec tkiva in ga pošljejo na analizo.
Usta si je dobro občasno pregledati tudi doma, denimo ob umivanju zob. Pozorni smo na spremembe barve, ranice, zatrdline, krvavitve ali predele, ki so na otip drugačni. Rak ustne votline se ne začne vedno z močno bolečino ali dramatičnimi znaki, zato vztrajnih sprememb ne smemo normalizirati. Bolje je opraviti pregled po nepotrebnem kot pa predolgo čakati.
