UI

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Sodobni način življenja je precej drugačen od tistega, ki so ga poznale prejšnje generacije. Otroci imajo na voljo številne oblike zabave, ki ne zahtevajo skoraj nobenega gibanja, velik del dneva pa že zaradi šolskih obveznosti preživijo sede. Ko k temu prištejemo še čas za domače naloge, uporabo elektronskih naprav in druge sedeče dejavnosti, hitro ugotovimo, da lahko za aktivno igro, sprehode, kolesarjenje ali šport ostane presenetljivo malo časa.

Težava ni v tem, da otrok sedi, bere knjigo ali se igra računalniško igro. Problem nastane, kadar sedenje zavzame večino dneva, gibanja pa je premalo. Otroštvo in mladostništvo sta namreč obdobji intenzivnega telesnega in duševnega razvoja, pri katerem ima redna telesna dejavnost pomembno vlogo.

Premalo gibanja vpliva na več kot le telesno težo

Ko govorimo o posledicah telesne neaktivnosti, pogosto najprej pomislimo na čezmerno telesno težo. Toda vpliv pomanjkanja gibanja je precej širši.

Redna telesna dejavnost pomaga pri razvoju mišic in kosti, izboljšuje telesno pripravljenost ter podpira zdravje srca in ožilja. Gibanje, ki vključuje tek, skoke, lovljenje, plezanje in druge raznolike aktivnosti, otrokom omogoča tudi razvijanje koordinacije, ravnotežja in drugih gibalnih spretnosti.

Otroci, ki se premalo gibajo, imajo lahko slabšo telesno pripravljenost, manj razvite gibalne sposobnosti in manj priložnosti za krepitev mišic ter kosti. Dolgoročno je telesna neaktivnost povezana tudi z večjim tveganjem za čezmerno telesno težo in nekatere presnovne dejavnike tveganja.

UI

Pomembno pa je poudariti, da telesna teža sama po sebi ni zanesljivo merilo otrokove telesne dejavnosti ali zdravja. Tudi otrok z normalno telesno težo se lahko premalo giba in ima slabo telesno pripravljenost.

Kaj pa koncentracija, razpoloženje in duševno zdravje?

Gibanje ni pomembno samo za telesni razvoj. Raziskave kažejo, da je redna telesna dejavnost pri otrocih in mladostnikih povezana tudi z ugodnejšimi kazalniki duševnega zdravja, kognitivnega delovanja in splošnega počutja.

Telesna dejavnost lahko pozitivno vpliva na izvršilne funkcije, med katere sodijo usmerjanje pozornosti, načrtovanje, samonadzor in prilagajanje novim situacijam. Nekatere raziskave ugotavljajo tudi povezave med gibanjem in boljšimi učnimi dosežki, čeprav to ne pomeni, da bo otrok zaradi dodatne ure športa samodejno dobival boljše ocene.

Gibanje lahko otrokom pomaga tudi pri sproščanju napetosti in uravnavanju razpoloženja. Še posebej pomembne so aktivnosti, ki jih veselijo in pri katerih se počutijo uspešne, sprejete in vključene.

Pri tem imajo organizirane športne dejavnosti še dodatno razsežnost. Otrokom omogočajo druženje, sodelovanje, razvijanje občutka pripadnosti in pridobivanje izkušenj, ki presegajo samo telesno vadbo.

Koliko gibanja otroci pravzaprav potrebujejo?

Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) naj bodo otroci in mladostniki med 5. in 17. letom v povprečju vsaj 60 minut na dan zmerno do visoko intenzivno telesno dejavni. Večino tega časa naj predstavljajo aerobne aktivnosti, kot so hitra hoja, tek, kolesarjenje, plavanje ali igre z žogo.

Vsaj trikrat tedensko naj vključijo tudi intenzivnejše dejavnosti ter gibanje, ki krepi mišice in kosti, denimo tek, poskoke, plezanje ali različne športne igre.

Pri tem je pomembno, da 60 minut gibanja ne pomeni nujno ene ure organiziranega treninga. V priporočeno količino štejejo tudi aktivna pot v šolo, igra na igrišču, kolesarjenje s prijatelji, ples ali druga telesna dejavnost, pri kateri otrok nekoliko hitreje diha in mu naraste srčni utrip.

UI

Prav tako ni treba, da se otrok giba 60 minut neprekinjeno. Aktivnosti lahko razporedi čez ves dan. Pomembna je skupna količina gibanja skozi teden, pri čemer je koristna tudi manjša količina aktivnosti, če otrok trenutno priporočil ne dosega.

Ali ena ura treninga odtehta ves dan sedenja?

Otrok, ki dvakrat ali trikrat tedensko obiskuje športni trening, je lahko še vedno premalo telesno dejaven, če preostanek časa večinoma presedi. Enako velja za otroka, ki se sicer redno udeležuje športne vzgoje, vendar se zunaj šole skoraj ne giba.

Strokovnjaki zato poudarjajo, da ni pomembna le organizirana vadba, temveč celoten dnevni vzorec aktivnosti. Dovolj gibanja in omejevanje dolgotrajnega sedenja sta dva povezana, vendar ločena cilja.

WHO otrokom in mladostnikom priporoča omejevanje časa, preživetega v sedečem položaju, še posebej prostega časa pred zasloni. Raziskave namreč kažejo, da je več sedečega časa, zlasti pred zasloni, povezano s slabšo telesno pripravljenostjo, manj ugodnimi kazalniki presnovnega zdravja in krajšim spanjem. Pri tem strokovnjaki opozarjajo, da vse povezave še niso dovolj raziskane in da ne moremo vsake zdravstvene težave neposredno pripisati sedenju.

Pomembna je tudi razlika med posameznimi sedečimi dejavnostmi. Branje, ustvarjanje ali učenje imajo svoje razvojne koristi, zato jih ne gre enačiti z večurnim pasivnim gledanjem televizije.

Kaj lahko starši naredijo že danes?

Za več gibanja niso nujno potrebni dragi športni programi, dodatna oprema ali popolnoma spremenjen družinski urnik. Veliko lahko naredimo že z manjšimi spremembami vsakodnevnih navad.

• Aktivna pot v šolo: Če razdalja in prometne razmere to dopuščajo, naj otrok vsaj del poti prehodi ali prekolesari.

• Gibalni odmori: Med učenjem in pisanjem domačih nalog naj občasno vstane, se pretegne, sprehodi ali naredi nekaj preprostih vaj.

• Vsakodnevna igra na prostem: Igra z žogo, lovljenje, kolesarjenje ali obisk igrišča so lahko enako pomembni kot organizirana vadba.

• Dogovor o zaslonih: Določite razumne meje za prostočasno uporabo elektronskih naprav in poskrbite, da zasloni ne izpodrivajo gibanja, druženja in spanja.

• Skupne družinske aktivnosti: Sprehod, izlet, kolesarjenje ali obisk bazena so priložnost za gibanje in skupno preživljanje časa.

• Izbira prave dejavnosti: Otroku omogočite preizkušanje različnih športov, dokler ne odkrije tistega, ki ga zares veseli.

  Pomembno je tudi, da spremembe uvajamo postopoma. Če otrok večino prostega časa preživi sede, ni smiselno pričakovati, da bo čez noč navdušen nad vsakodnevno intenzivno vadbo. Za začetek je lahko dovolj že nekaj dodatnih minut aktivne igre ali krajši skupni sprehod.

UI

Šport naj bo predvsem nekaj, česar se otrok veseli

Pri spodbujanju gibanja imajo pomembno vlogo tudi šole, športni pedagogi in trenerji. Športna vzgoja, interesne dejavnosti in šolska športna tekmovanja otrokom omogočajo, da spoznavajo različne športe, razvijajo svoje sposobnosti ter doživljajo veselje ob sodelovanju in osebnem napredku.

Za nekatere je prav šolsko igrišče prostor, kjer prvič odkrijejo svoj športni talent, za druge pa priložnost, da se vključijo v ekipo, sklenejo nova prijateljstva ali ugotovijo, da jim gibanje lahko prinaša zadovoljstvo tudi brez vrhunskih rezultatov.

In prav to je pomembno. Cilj ni, da bi vsak otrok postal uspešen športnik, temveč da bi čim več otrok razvilo pozitiven odnos do gibanja, ki jih bo spremljal tudi v odraslosti.

Če želimo, da bodo otroci bolj aktivni, jih zato ni dovolj zgolj opozarjati, naj odložijo telefon ali ugasnejo računalnik. Ponuditi jim moramo tudi zanimive, dostopne in prijetne možnosti za gibanje. Takšne, h katerim se bodo želeli vračati sami.