5 napak pri merjenju krvnega tlaka, ki vodijo do napačnih rezultatov
Merjenje krvnega tlaka je preprosto, a rezultat ni vedno zanesljiv. Že pogovor med merjenjem, prekrižane noge ali napačna manšeta lahko pokažejo previsoke vrednosti.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Krvni tlak si vse več ljudi redno meri doma, kar je lahko zelo koristno pri spremljanju zdravja srca in ožilja. A domače meritve so uporabne le, če so opravljene pravilno. V nasprotnem primeru lahko pokažejo napačno sliko: tlak se zdi previsok, prenizek ali slabo urejen, čeprav za to morda ni pravega razloga.
Strokovnjaki opozarjajo, da na rezultat vplivajo številne malenkosti. Med najpogostejšimi napakami so napačen položaj telesa, merjenje čez oblačila, neustrezna manšeta, govorjenje med meritvijo in merjenje takoj po kavi, cigareti ali telesni aktivnosti.
1. Napačna manšeta lahko pokaže previsok tlak
Ena najpogostejših napak je uporaba neustrezne manšete. Če je premajhna ali prevelika, rezultat ne bo zanesljiv. Še posebej problematična je premajhna manšeta, saj lahko pokaže lažno povišan krvni tlak.
Za domačo uporabo so praviloma bolj priporočljivi merilniki za nadlaket kot zapestni merilniki. Pomembno je tudi, da je naprava klinično preverjena, manšeta pa primerna za obseg roke. Pri starejših merilnikih je smiselno občasno preveriti, ali še vedno merijo natančno.
2. Tudi poln mehur vpliva na meritev
Pred merjenjem je dobro opraviti tudi nekaj povsem osnovnih stvari, na katere pogosto pozabimo. Ena od njih je obisk stranišča. Poln mehur lahko namreč povzroči rahel dvig krvnega tlaka, zato je rezultat lahko višji od dejanske vrednosti.
Če si tlak merite redno, naj bo postopek čim bolj enak: v podobnem delu dneva, v miru, po nekaj minutah počitka in brez hitenja.
3. Med merjenjem ne govorite in se ne premikajte
Med merjenjem krvnega tlaka je pomembno, da sedite mirno. Ne govorite, ne premikajte roke, ne gledajte v telefon in ne vstajajte. Že manjša aktivnost lahko začasno zviša tlak.
Sedeti je treba na stolu z naslonjenim hrbtom, stopala naj bodo plosko na tleh, noge pa ne smejo biti prekrižane. Roka naj bo podprta in sproščena, manšeta pa v višini srca. Če roka visi ob telesu ali je previsoko oziroma prenizko, je lahko meritev netočna.
4. Manšete nikoli čez rokav
Pogosta napaka pri domačem merjenju je tudi nameščanje manšete čez oblačila. To ni priporočljivo, saj tkanina ovira pravilen pritisk manšete na roko in lahko popači rezultat.
Manšeta mora biti nameščena neposredno na golo kožo nadlakti. Rokava ni dobro samo potisniti navzgor, če pri tem stisne roko, saj lahko tudi to vpliva na pretok krvi in meritev.
5. Kava, cigarete in vadba naj počakajo
Na krvni tlak vpliva tudi to, kaj ste počeli tik pred merjenjem. Kava, nikotin in telesna aktivnost lahko začasno zvišajo vrednosti, zato se jim je priporočljivo izogniti vsaj 30 minut pred meritvijo.
Prav tako ni dobro meriti tlaka takoj po prihodu domov, po hoji po stopnicah, prepiru, stresnem telefonskem klicu ali v trenutku, ko ste vznemirjeni. Pred meritvijo sedite vsaj pet minut, se umirite in dihajte normalno.
Več napak hkrati lahko močno popači meritev
Napake pri merjenju niso zanemarljive. Že ena sama nepravilnost lahko tlak pokaže višji, kot je v resnici, več napak hkrati pa lahko ustvari vtis, da je tlak bistveno slabše urejen, kot dejansko je.
Zato ena sama povišana meritev še ne pomeni nujno, da imate previsok krvni tlak. Pomembnejši so ponavljajoči se rezultati, pravilna tehnika in spremljanje vrednosti skozi daljše obdobje.
Najbolje je meriti zjutraj in zvečer
Za bolj realno sliko strokovnjaki pogosto priporočajo merjenje zjutraj in zvečer. Vsakič je smiselno opraviti dve meritvi v razmiku približno ene minute in si zapisati povprečje oziroma obe vrednosti.
Zjutraj ne merite takoj v prvih sekundah po prebujanju. Najprej se umirite, sedite nekaj minut in nato opravite meritev. Rezultate zapisujte v dnevnik ali aplikacijo, saj bo zdravnik na podlagi več meritev lažje ocenil, ali gre za resnično povišan tlak, nihanja ali le napake pri merjenju.
