Po 60. letu telo potrebuje drugačno podporo: Katera dopolnila res pomagajo?
Po šestdesetem letu se potrebe telesa spremenijo. Preverite, katera prehranska dopolnila so res utemeljena z dokazi, in kdaj so sploh smiselna?
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Ko dopolnimo šestdeset let, se telo na tiho začne drugače obnašati. Tega ne čutimo čez noč, a prav zato je vredno vedeti, kateri primanjkljaji so pri tej starosti najpogostejši in kdaj je dopolnilo res smiselno.
Vitamin D
Okoli 50 odstotkov ljudi po 60. letu ima prenizke ravni vitamina D, in to kljub temu, da preživijo čas na soncu. Razlog je biološki, saj s staranjem telo postaja manj učinkovito pri sintezi vitamina D iz sončne svetlobe. Vitamin D je ključen za kosti, imunski sistem in mišično funkcijo, pri čemer po 70. letu priporočena dnevna vrednost naraste na 800 IE.
Vitamin B12
Do 20 odstotkov odraslih po 60. letu ima pomanjkanje B12, pri mnogih pa so ravni suboptimalne, ne da bi to vedeli. Razlog: s staranjem se zmanjša produkcija želodčne kisline, kar vpliva na absorpcijo tega vitamina. Simptomi so zahrbtni: utrujenost, težave s spominom, mravljinčenje v rokah in nogah, motnje ravnotežja in celo znaki, so podobni demenci, in jih je zlahka zamenjati za normalno staranje.
Omega-3
Omega-3 maščobne kisline, zlasti EPA in DHA, kažejo koristi za zdravje srca, upočasnitev kognitivnega upada in lajšanje bolečin v sklepih. Sistematični pregled devetih randomiziranih preskušanj je ugotovil skromne, a opazne izboljšave pri spominu in učenju pri tistih, ki so jemali omega-3.
Magnezij
Premalo magnezija je povezano z visokim krvnim tlakom, možgansko kapjo, srčno boleznijo, sladkorno boleznijo tipa 2 in osteoporozo in starejši odrasli ga s hrano pogosto ne zaužijejo dovolj. Dobra novica: učinki na spanje in mišice se pokažejo relativno hitro, že v enem do štirih tednih.
Dopolnila niso zdravilo
Dopolnila so namenjena zapolnjevanju prehranskih vrzeli, ne nadomeščanju zdravega načina prehranjevanja in gibanja. Strokovnjaki Cleveland Clinic opozarjajo, da preveč posameznih dopolnil ni le brez učinka, ampak je lahko škodljivo – nekatera vplivajo na presnovo zdravil ali z njimi neposredno reagirajo. Presežek vitamina A na primer zvišuje tveganje za osteoporozo, preveč vitamina B6 pa povzroča nevrološke težave.
Študije kažejo, da je kar 50 odstotkov starejših odraslih, ki jemljejo dopolnila, izpostavljenih potencialnim interakcijam z receptnimi zdravili, kar je razlog več, da se pred nakupom pogovorite z zdravnikom ali farmacevtom.
Kdaj torej po dopolnilo?
Kadar obstaja sum na pomanjkanje, ga je smiselno najprej potrditi s krvno preiskavo. Za začetek je priporočljivo preveriti ravni vitamina D, kalcija, B12, magnezija, vitamina K in kalija, šele nato razmisliti o dopolnilih.
