Rubensova mojstrovina se po 80 letih vrača v grad, kjer so jo ukradli
Oljno sliko svetnika, ki jo je v zadnjih tednih druge svetovne vojne iz gradu odnesla vojvodska družina, nekdanja lastnica gradu, bo vrnil muzej iz ameriškega Buffala.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Med najdragocenejšimi umetniškimi zakladi, ki so jih nekoč hranili v gradu Friedenstein, veličastni baročni palači na vzhodu Nemčije, je bila tudi serija petih oljnih skic svetnikov, ki jih je ustvaril Peter Paul Rubens. Ob koncu druge svetovne vojne so skrivnostno izginile.
Grad je bil dolga stoletja dom vojvod Saško-Coburško-Gothske vojvodine, ki je po nemški revoluciji leta 1918 izgubila svojo oblast, plemiške naslove in velik del ozemlja. Palačni kompleks so nato spremenili v javni muzej, v katerem so razstavili umetnine iz nekdanje vojvodske zbirke, upravljanje pa je prevzela neodvisna fundacija. Toda leta 1945, ko so se ameriške in sovjetske sile približevale mestu Gotha, so se predstavniki vojvodske družine vrnili v grad.
Po navedbah strokovnjakov je družina v zadnjih tednih vojne s tovornjaki odpeljala številne najdragocenejše umetnine, med njimi tudi tri od petih Rubensovih oljnih skic, ki so jih pozneje prodali na umetnostnem trgu.
Gregor Nazianški
Ena od teh skic, ki prikazuje svetega Gregorja Nazianškega, se zdaj vrača v grad in fundacijo, ki ga upravlja. Vrača jo muzej v Buffalu, ki je delo leta 1952 kupil od newyorške galerije. Muzej Buffalo AKG Art Museum, naslednik nekdanje mestne galerije Albright Art Gallery, ob nakupu ni vedel, da je bila umetnina protipravno odtujena in nezakonito prodana. V skladu z dogovorom, ki so ga sklenile vpletene strani, bo muzej za vrnitev slike prejel denarno nadomestilo.
»Navdušen sem,« je povedal Tobias Pfeifer-Helke, direktor fundacije, ki upravlja muzeje gradu Friedenstein. »Naš cilj je obnoviti zgodovinsko celovitost zbirke, še posebej njenih osrednjih del – petih Rubensovih skic, ki sodijo skupaj kot serija.«
Svetnik, ki s škofovsko palico udarja hudiča
Oljna skica prikazuje svetega Gregorja v škofovskih oblačilih, kako stoji na oblaku in s škofovsko palico udarja hudiča po obrazu.
Gre za eno od 22 ohranjenih skic, ki jih je Rubens med letoma 1620 in 1621 naslikal na lesene plošče kot pripravo za stropne poslikave jezuitske cerkve v Antwerpnu. To je bilo takrat največje naročilo, ki ga je umetnik prejel v svoji karieri. Cerkev je zaradi znamenitega Rubensovega poslikanega stropa postala prava turistična znamenitost 17. stoletja. Toda leta 1718 je vanjo udarila strela in v nekaj urah je pogorela.
Prav zaradi uničenja cerkve so pripravljalne skice danes še toliko dragocenejše. Kot je pojasnil Pfeifer-Helke, so bile stropne poslikave sicer delo Rubensove delavnice, medtem ko so skice dokazano nastale izpod rok samega mojstra. »Pogodba med Rubensom in jezuiti iz leta 1620 še vedno obstaja in izrecno določa, da mora skice naslikati Rubens osebno,« je povedal.
Dražbena hiša Christie’s je odkrila sporno preteklost slike
Muzej v Buffalu je leta 2021 nameraval Rubensovo skico prodati prek dražbene hiše Christie’s, vendar so strokovnjaki za provenienco oziroma zgodovino lastništva umetnin med preverjanjem odkrili njeno problematično preteklost.
Cathleen Chaffee, glavna kustosinja muzeja v Buffalu, je pojasnila, da skica ni sodila v osrednje poslanstvo ustanove, ki je usmerjena predvsem v razstavljanje moderne in sodobne umetnosti. »Rubensova skica že dolgo ni bila razstavljena in nismo predvidevali okoliščin, v katerih bi jo lahko znova predstavili javnosti,« je dejala.
Dirk Boll, namestnik predsednika oddelka za umetnost 20. in 21. stoletja pri londonski dražbeni hiši Christie’s, je pojasnil:
»Ameriški muzej nam je uspelo prepričati, naj dela ne ponudi na dražbi, temveč naj sklene zasebni prodajni dogovor, ki bo omogočil njegovo vrnitev v Gotho.«
Po več kot dveh letih pogajanj so dosegli dogovor, po katerem bo muzej prejel znesek v spodnjem delu sedemmestnega razpona, torej nekaj več kot milijon evrov. Denar bo večinoma prispevala Umetnostna fundacija Ernsta von Siemensa, ki pogosto kupuje umetnine za nemške muzeje. Vpletene strani so poudarile, da je dogovorjeni znesek precej nižji od tržne vrednosti slike in da bi se fundacija Friedenstein pri morebitnem pravnem zahtevku za vrnitev umetnine soočila s številnimi ovirami.
»Seveda nam je jasno, da je ameriški muzej delo kupil v dobri veri,« je dejal Pfeifer-Helke. Ob tem je poudaril, da imajo sedanji imetniki takšnih umetnin tudi »moralno odgovornost«, da upoštevajo »zgodovinske okoliščine njihove izgube«.
Še dve Rubensovi sliki ostajata pogrešani
Preostali dve skici, ki ju je vojvodska družina odnesla iz gradu – Prerok Elija na zlatem vozu in Sveti Avguštin –, sta bili prav tako prodani. Fundacija si zdaj prizadeva doseči njuno vrnitev, vsaj v obliki dolgoročne izposoje. Danes na mestih treh manjkajočih Rubensovih del v nizozemski galeriji grajskega muzeja visijo črno-bele fotografije. Zdaj bo vsaj eno od teh fotografij končno mogoče nadomestiti z izvirnikom. Po skoraj osmih desetletjih se tako del dragocene umetniške dediščine vrača tja, kamor zgodovinsko pripada.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
