I. Vidmar

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

I. Vidmar

I. Vidmar

Sinoči, natanko ob 20.12 21. 12.  2012, sta George oziroma Nejc Šuštaršič in Zoki oziroma Zoran Subašič v galeriji Simulaker v obliki tokrat zgolj dvočlanskega kolektiva Dislocated Downtown Artists začela z Ropotom ob koncu sveta, elektronsko zvočno predstavo z zvoki, kakršne sta, kot sta dejala, čutila v sebi ob prihajajočem koncu sveta. Bil je to koncert, pred katerim poslušalcem definitivno ni bilo treba izključiti mobilnih telefonov - iz dveh razlogov: ker zaradi njunega hrupa zvonjenja telefona ne bi bilo slišati in ker bi zvonjenje, če bi bilo dovolj glasno, verjetno čisto dobro vklopilo v njun hrup.

V napovedi koncerta so ustvarjalci hrupa izjavili: »Če nam bo prehod uspel, bomo po koncu sveta priča rojstvu novega. Ključ do odprtja galaktičnih portalov in s tem izkoristka zanimive astronomske postavitve planetov in zvezd je vsekakor v kolektivni odprtosti. Pri tem je nujno zavedati se metafizičnega sveta, a tudi abstraktnega in realnega sveta, čeprav slednjega še najmanj. Kakorkoli že ... mogoče pa sploh ne bo konca sveta - kar nam bo dodobra sfižilo koncept nastopa. V tem primeru jemljimo Hrup ob koncu sveta kot samo še en zanimiv petkov večer v mestu.«

Na srečo (ali pa tudi ne) konca sveta ta večer ni bilo in George in Zoki sta pričarala zgolj še en zanimiv petkov večer ali pa sta prav s svojim hrupom konec sveta učinkovito izgnala iz Novega mesta.