Profimedia

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Slavka si čaj lahko skuha tudi doma. V kuhinji, kjer pozna vsak predal, vsako skodelico in tiktakanje ure na steni. Toda doma ji skodelica ne odgovori. Ne vpraša je, kako je, in ne opazi, da je tišja kot prejšnji teden.

Šestinsedemdesetletna Slavka (ime smo zaradi varovanja osebnih podatkov spremenili) skoraj nikoli ne bi prišla na prvo čajanko. O njej ji je povedala soseda, sama pa je sprva pomislila, da to ni zanjo.

»Nisem ravno človek, ki bi kar nekam hodil. Potem sem pa en dan sedela doma, vse sem že naredila, ura pa nikamor. In sem si rekla: grem pogledat. Če mi ne bo všeč, grem pa nazaj domov.«

· Osebna rast

Osamljenost postaja način življenja

Čaj je samo razlog, da se usedejo skupaj

Prvi prihod ni bil preprost. Ko se človek navadi biti doma, lahko že odhod med neznane ljudi postane velik korak.

»Malo te je sram, malo strah. Razmišljaš, kaj pa če se vsi že poznajo. Pa tudi nočeš izpasti, kot da nimaš nikogar,« pripoveduje Slavka. »Ne gre samo za čaj. Gre za to, da si priznaš, da bi ti družba prav prišla.«

Bobo

Prepričalo jo je, da je nihče ni spraševal, zakaj je prišla in kako živi. Usedla se je, dobila čaj in se vključila v pogovor. Ko ji je ena od udeleženk ob odhodu rekla, naj še pride, je bilo to dovolj.

»Doma te ob tisti uri nihče ne pogreša. Tukaj pa imam občutek, da bi kdo opazil, če me ne bi bilo.«

· Odnosi

Osamljenosti vse več, ne bo se izkoreninila sama

Najtežje je čakanje na klic

Osemdesetletna Marija (ime smo zaradi varovanja osebnih podatkov spremenili)  je prvič prišla zaradi telefona. Vnukinja ji je pošiljala fotografije, sama pa jih včasih ni znala odpreti. Nerodno ji je bilo vedno znova prositi za pomoč, zato se je udeležila delavnice, ki bi ji pomagala pri uporabi mobilnega telefona.

»Mladi vse znajo, ti pa gledaš tiste znake in se bojiš, da boš kaj pokvaril. Bala sem se, da bom najpočasnejša. Potem pa vidiš, da nas je več takih. In si oddahneš.«

Na delavnici se ni naučila le uporabljati telefona. Dobila je tudi občutek, da še zmore in da lahko stvari opravi sama.

Profimedia

Zdravje

Osamljenost ima močan vpliv na vaše zdravje

»Na začetku sem prihajala zaradi telefona. Zdaj pa bolj zaradi ljudi. Telefon mi pomaga, da sem bolj samostojna. Ampak zaradi ljudi prideš nazaj. Ker veš, da bo nekdo vprašal, kako si.«

Ko ni delavnic, dnevi potekajo počasneje. Zjutraj zdravila in zajtrk, nato nekaj gospodinjskih opravil. Včasih gre ven, pogosto ostane doma.

»Saj imam telefon, ampak ne moreš ves čas klicati otrok. Nočeš biti nadležen. Potem pa čakaš, da kdo pokliče. To čakanje je včasih najtežje.«

Srečanje spremeni ves dan. Že zjutraj ve, da bo nekam šla. Uredi se, pripravi in odide med ljudi. Ko v prostoru zagleda znan obraz, je prihod lažji.

»Ena gospa mi vedno pomaha. To je majhna stvar, ampak meni veliko pomeni.«

· Slovenija

Bi pomagali osamljenemu sosedu?

Primož Lavre

Družina ne zapolni vseh ur dneva

Obe sogovornici imata družino, vendar opozarjata, da osamljenost ne pomeni nujno, da človeka nihče nima rad.

»Otroci imajo svoje življenje in jim tega ne zamerim. Delajo, imajo družine. Pokličejo, pridejo, pomagajo. Ampak dan ima veliko ur,« pravi Slavka. »Lahko si sam pri kosilu, sam pri kavi, sam zvečer.«

Podobno pripoveduje Marija: »Osamljenost ni vedno to, da te nihče nima rad. Včasih je samo to, da nimaš nikogar na kavi.«

· Novice

Poleg materialne revščine vse več ljudi doživlja osamljenost

Posebej dolga so lahko popoldneva. Dopoldne mine ob opravkih, pozneje pa se čas upočasni. Slavka ima pogosto prižgano televizijo, vendar včasih le zato, »da nekaj govori«.

Osamljenost je zanjo še bolj opazna poleti. Drugi odhajajo na morje, izlete ali k sorodnikom, starejši pa zaradi vročine, zdravja ali omejene mobilnosti pogosto ostanejo doma.

Bobo

»Pozimi si rečeš, saj je normalno, da si doma. Poleti pa vidiš skozi okno, da je zunaj življenje. In če nisi del tega, te bolj zadene.«

Družba se stara, stiki pa niso samoumevni

Na začetku leta 2025 je v Sloveniji živelo 471.800 ljudi, starih najmanj 65 let. Predstavljali so 22,1 odstotka prebivalstva. Po projekcijah EUROPOP2023 naj bi starejši leta 2050 predstavljali 30,2 odstotka prebivalstva Slovenije.

· Estrada

Med lučkami in praznino: znani Slovenci iskreno o osamljenosti

Staranje samo po sebi ne pomeni osamljenosti. Težava nastane, ko se združi z življenjem, v katerem so družine razpršene, urniki polni, nekdanja spontana srečanja pred hišo ali pri sosedih pa vse redkejša.

Od avgusta 2024 v Sloveniji deluje šestnajst večgeneracijskih centrov+, ki ponujajo brezplačno druženje, učenje, informiranje in podporo. Za njihovo delovanje je bilo namenjenih 24,47 milijona evrov, od tega skoraj 17,5 milijona iz Evropskega socialnega sklada plus.

Profimedia

Programi se razlikujejo. Ponekod organizirajo čajanke, drugje digitalne delavnice, predavanja in pogovorne skupine. Njihova vrednost pa se pogosto pokaže v nečem, česar ni mogoče preprosto zapisati v preglednico: človek dobi razlog, da gre od doma.

Najtežji je prvi korak

Odprta vrata še ne pomenijo, da bodo ljudje tudi vstopili. Nekateri nimajo prevoza, drugi za dejavnosti ne izvedo. Marsikoga ustavita ponos in sram.

· Novice

To je pogosta spremljevalka mnogih, a pomoč obstaja

»Veliko ljudi si ne upa priznati, da so sami. Rečejo: meni nič ne manjka,« pravi Slavka. »Saj tudi meni ni nič manjkalo, če tako pogledaš. Ampak nekaj vseeno manjka, če nimaš s kom govoriti.«

Tistemu, ki si ne upa med ljudi, svetuje, naj pride samo enkrat. Brez obljub in brez pritiska. Lahko zgolj sedi in posluša.

Marija svetuje podobno: »Naj ne čaka, da bo lažje. Ker ponavadi ni. Prvič je nerodno, to je res. Ampak samo na začetku. Potem vidiš, da so tam čisto navadni ljudje. In potem je lažje, ker nisi več sam s tem.«

Osamljenost ni le neprijeten občutek. Svetovna zdravstvena organizacija jo skupaj s socialno izolacijo povezuje z resnimi posledicami za telesno in duševno zdravje ter kakovost življenja.

· Odgovarja psihoterapevtka

Osamljenost med prazniki: "Sramotno je, da moramo trpeti v tišini"

Profimedia

Socialna gerontologija

Osamljenost je največje zlo

Čajanka in delavnica uporabe telefona zato nista le način preživljanja prostega časa. Sta uri v tednu, ko Slavka in Marija odideta v prostor, kjer ju nekdo pozdravi po imenu.

V družbi, ki se stara in hiti mimo, je včasih največ prav to. Miza, znan obraz in občutek, da si viden. Da nekomu pomeniš. In da bi nekdo opazil, če te tisti dan ne bi bilo.

O avtorju

Žan Urbanija

• zan.urbanija@svet24.si
• svet24.si/