V tej slovenski regiji dnevno spijejo trikrat toliko alkohola kot drugje
Poraba alkohola v Sloveniji je z 9,4 litra čistega alkohola na prebivalca lani dosegla zgodovinsko dno, a so statistike boljše le relativno. V celoti povprečen pivec vsake tri dni spije liter vina.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Državni zbor bo naslednji teden odločal o tem, ali sprostiti določbe t. i. Kebrovega zakona o omejevanju porabe alkohola. Prvi osnutki zakona so celo predvidevali ponovno dovoljenje za trgovinsko prodajo alkohola po 21. uri, a je minister za zdravje Tadej Ostrc to za TV Slovenija precej neprepričljivo demantiral.
Zdaj želijo poslanci koalicijskih strank in stranke Resnica v imenu nekaj manjših občin, ki nimajo infrastrukture za prireditve, po celi Sloveniji znova dovoliti točenje alkohola v šolskih prostorih izven šolskih ur.
Kakšna so dejstva o porabi alkohola v Sloveniji?
Registrirana poraba čistega alkohola na prebivalca je v letu 2025 zdrsnila na 9,4 litra, kar je najnižja raven v zadnjih 26 letih. V primerjavi z zgodovinskim vrhom leta 2004, takoj po sprejetju omenjenega zakona, ko je poraba znašala 13,5 litra, gre za več kot tridesetodstotni padec.
A to ni razlog za trkanje po prsih; glede na podatke Nacionalnega inštituta za javno zdravje (Nijz) oseba, starejša od 15 let, dnevno spije 2,3 decilitra piva, 0,9 decilitra vina in še 0,1 decilitra žganih pijač. Prevedeno v merico alkohola, ki znaša 10 gramov čistega alkohola, je to 2,15 merice dnevno ali približno liter vina na vsake štiri dni.
Če od tega podatka odštejemo 26,9 odstotka prebivalstva, ki po alkoholu nikoli ne poseže, lahko zaključimo, da povprečen pivec spije liter vina vsake tri dni.
Na priljubljenosti znova pridobiva žganje
Struktura priljubljenosti pijač se je v zadnjih dveh desetletjih spremenila. Medtem ko poraba vina in piva od leta 2006 upada, je pivo v letu 2025 prevzelo prvo mesto s 4,1 litra čistega alkohola na prebivalca. Vino je s 3,8 litra čistega alkohola padlo na drugo mesto, žgane pijače pa so edine zabeležile dolgoročno rast in zdaj predstavljajo 16 odstotkov celotne porabe.
Kljub padcu porabe ostajajo velike demografske razlike, saj pri tveganem pitju prednjačijo moški. Tedensko tvegano opijanje je pri njih 3,4-krat pogostejše kot pri ženskah. NIJZ visoko tvegano opijanje definira kot šest in več meric alkohola ob eni priložnosti; tako tedensko pije kar 10 odstotkov moških med 35. in 44. letom starosti.
V splošnem dobra tretjina vseh moških do 45. leta pije vsaj enkrat mesečno, slaba tretjina pa do nekajkrat mesečno. Po 45. letu nekateri začnejo abstinirati zato začnejo odstotki upadati, a tretjina jih tudi do 65. leta enkrat mesečno močno pogleda v kozarec.
Trendi kažejo, da ljudje veliko pijejo v času šolanja, nato se v času rojevanja pitje nekoliko umiri in se okrepi, ko otroci prerasejo plenice. Pitje se znova umiri, ko je treba otroku v najstniških letih kazati zgled, steklenico pa znova odkrijemo kot upokojenci.
Tvegano opijanje je manj pogosto pri ženskah, a izstopa predvsem mlajša populacija. V starostni skupini od 15 do 24 let se namreč tvegano opija 23 odstotkov žensk. S staranjem ta delež pri ženskah nato postopno upada.
V posavski regiji vsak dan tvegano pije 14,2 odstotka prebivalcev
Regionalno je absolutni rekorder med pivci Posavje, ki izstopa tudi po tveganem pitju alkohola, ki ga NIJZ definira kot štiri ali več meric za moške in dve ali več meric za ženske. Dnevno toliko pije kar 14,2 odstotka Posavčanov, kar je več kot dvakrat toliko kot Zasavcev, kjer prav tako vsak dan globoko v kozarec pogleda precej večji delež prebivalstva, kot je državno povprečje.
Najmanj pijejo na Obali, a ko se premaknemo na severno Primorsko, se slika hitro spremeni. Goriška regija namreč preostalo državo močno prekaša v tedenskem tveganem pitju.
Najmanj tveganega dnevnega pitja nekoliko presenetljivo beležijo na Koroškem, in sicer pri zgolj 3,2 odstotka populacije.
Ali drži mit o brezposelnem zapitežu? Delno.
Če bi si mnenje o pivskih navadah ljudi ustvarjali na podlagi tega, koga vsak dan vidimo v lokalu, bi hitro prišli do zaključka, da so to brezdelneži in morda kakšen upokojenec. Mnenje ne bi bilo neosnovano. Obe demografiji nista na trgu dela, zato lahko po alkoholu posegata vsak dan; med upokojenci je vsakodnevnih pivcev kar 9,2 odstotka.
A v celoti brezposelni pijejo najmanj med vsemi demografijami. Abstinentov je med njimi kar 40 odstotkov, kar je skoraj dvakrat toliko, kot je abstinentov med zaposlenimi.
Celokupno po alkoholu največ posegajo zaposleni. Vsak teden jih pije 27,4 odstotka, kar je največ med vsemi demografijami, tretjina pa jih pije večkrat mesečno.
Raziskava za leto 2025 je plod Evropske ankete o zdravju in zdravstvenem varstvu (Ehis), temeljila je na samooceni vprašanih. V anketi je sodelovalo 9456 oseb.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
