Američani danes odločajo, koliko moči bo še imel Donald Trump
Američani danes volijo kongres. Trump lahko izgubi republikansko večino, demokrati pa pridobijo moč za preiskave in omejevanje njegovih načrtov.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Donald Trump bo ne glede na današnji volilni rezultat ostal predsednik ZDA. Njegov drugi mandat se izteče januarja 2029, toda že današnje vmesne volitve lahko bistveno spremenijo njegove možnosti za politično delovanje.
Republikanci trenutno nadzorujejo Belo hišo in oba domova kongresa, zato imajo pri sprejemanju zakonov precejšnjo prednost. Če demokrati osvojijo večino, se bo moral Trump pri številnih odločitvah pogajati z opozicijo, ki bo lahko blokirala njegove predloge, preiskovala delovanje administracije in vplivala na porabo državnega denarja.
Kaj so vmesne volitve in kako deluje ameriški kongres?
Ameriške vmesne volitve, znane kot midterms, potekajo na polovici štiriletnega predsedniškega mandata. Volivci na njih odločajo o sestavi kongresa, ameriškega zakonodajnega telesa, ki ga sestavljata dva domova.
Predstavniški dom oziroma spodnji dom ima 435 članov, ki jih Američani volijo vsaki dve leti. Število predstavnikov posamezne zvezne države je odvisno od števila prebivalcev. Kalifornija jih ima denimo 52, najmanjše države pa po enega.
Senat oziroma zgornji dom ima 100 članov. Vsaka od 50 zveznih držav ima dva senatorja, ne glede na svojo velikost. Njihovi mandati trajajo šest let, zato volivci na posameznih volitvah izbirajo približno tretjino senatorjev.
Danes bodo odločali o vseh 435 sedežih v predstavniškem domu in 35 senatnih sedežih. V 36 zveznih državah bodo izbirali tudi guvernerje, ki vodijo izvršilno oblast posameznih držav.
Oba domova morata praviloma potrditi enako besedilo zveznega zakona, nato pa ga podpiše predsednik. Ta lahko nanj vloži veto, ki ga kongres preglasi samo z dvotretjinsko večino v obeh domovih.
Senat ima še posebno pristojnost, saj potrjuje predsednikove kandidate za ministre, veleposlanike in zvezne sodnike, vključno s sodniki vrhovnega sodišča.
Kakšno je trenutno razmerje moči?
Republikanci imajo v predstavniškem domu 218 sedežev, demokrati 214, en predstavnik je neodvisen, dva sedeža pa sta prazna. V senatu imajo republikanci večino s 53 senatorji, medtem ko demokratski blok šteje 47 članov.
Demokrati morajo za prevzem vsakega doma doseči neto pridobitev štirih sedežev. V senatu potrebujejo najmanj 51 glasov, saj bi pri razmerju 50 proti 50 odločilni glas lahko oddal republikanski podpredsednik JD Vance.
Po zadnjih napovedih, ki jih navaja Reuters, imajo demokrati dobre možnosti za osvojitev predstavniškega doma, precej bolj negotov pa ostaja senat. O njegovi sestavi bi lahko odločile tesne tekme v Mainu, Ohiu, Severni Karolini, Iowi, Georgii in drugih zveznih državah.
Kaj se zgodi, če zmagajo demokrati?
Odločilno bo, ali demokrati prevzamejo samo en dom ali oba.
Z večino v predstavniškem domu bi lahko ustavili številne Trumpove zakonodajne predloge in prevzeli vodenje parlamentarnih odborov. Ti imajo pristojnost zahtevati dokumente in zasliševati predstavnike administracije, zato bi se lahko začele obsežne preiskave predsednikovega delovanja.
Po poročanju Reutersa demokrati med drugim razmišljajo o preiskavah priseljenske politike, morebitnih navzkrižij interesov in odločitev, povezanih z vojno proti Iranu.
Če bi osvojili še senat, bi lahko zavračali Trumpove kandidate za najpomembnejše državne položaje. Morebitno novo imenovanje na vrhovno sodišče bi tako postalo bistveno težje.
Toda prevzem kongresa demokratom ne bi omogočil neomejenega sprejemanja lastne zakonodaje. Poleg predsednikovega veta morajo upoštevati tudi senatna pravila, po katerih je za končanje razprave o večini običajnih zakonov praviloma potrebnih 60 glasov.
Trump bi obdržal izvršne pristojnosti na področju priseljevanja, trgovine in zunanje politike. Bela hiša se na takšen razplet že pripravlja. Reuters je 1. novembra poročal, da administracija preučuje dodatne ukrepe, ki bi jih predsednik lahko sprejel brez nove zakonodaje, tudi na področju carin, vizumov in državne porabe.
Bi lahko Trumpa tudi odstavili?
Demokratska večina v predstavniškem domu bi lahko sprožila postopek ustavne obtožbe oziroma impeachmenta. Vendar bi za dejansko odstavitev potrebovali še dvotretjinsko večino navzočih senatorjev, kar bi zahtevalo tudi podporo precejšnjega dela republikancev.
Trump je bil ustavno obtožen že dvakrat, leta 2019 in 2021, vendar ga senat v obeh primerih ni obsodil. Tudi po današnjih volitvah njegova odstavitev ostaja malo verjetna.
Bi lahko ZDA ponovno povečale pomoč Ukrajini?
Za Evropo je eno najpomembnejših vprašanj prihodnja ameriška pomoč Ukrajini.
Trumpova administracija je v drugem mandatu močno zmanjšala neposredno podporo Kijevu, čeprav del republikancev še naprej zagovarja pomoč in strožje ukrepe proti Rusiji.
Demokratska večina bi lahko ponovno odprla razpravo o novih paketih vojaške in finančne pomoči ter sankcijah proti Moskvi. Takšni predlogi bi lahko pridobili tudi podporo nekaterih republikancev.
Da takšna možnost obstaja, je pokazalo že junijsko glasovanje v predstavniškem domu, ko je predlog pomoči Ukrajini in dodatnih ukrepov proti Rusiji podprlo tudi 18 republikancev, poroča Reuters.
Vendar kongresna podpora še ne zagotavlja izplačil ali dobav orožja. Na končno odločitev bi še naprej vplivala predsednik in njegova administracija.
Kaj bi se spremenilo pri Izraelu in Iranu?
Pri Izraelu bi demokratska zmaga lahko prinesla večje zahteve po omejitvi ameriške vojaške podpore.
Washington Izraelu letno namenja približno 3,8 milijarde dolarjev vojaške pomoči, vendar se je med demokrati zaradi dogajanja v Gazi in na zasedenem Zahodnem bregu okrepilo nasprotovanje brezpogojni podpori. Skoraj polovica demokratskih predstavnikov je letos že podprla neuspešen predlog za zmanjšanje pomoči.
Nova kongresna večina bi lahko zahtevala strožji nadzor nad uporabo ameriškega orožja ali poskušala omejiti določene dobave. Kljub temu ostaja podpora Izraelu močna med republikanci in delom demokratov.
Pomembno vprašanje je tudi ameriška vojna z Iranom. Demokrati nasprotujejo predvsem temu, da je Trump vojaške operacije začel brez predhodne odobritve kongresa. Z nadzorom nad obrambnim proračunom bi lahko poskušali omejiti financiranje novih operacij, zahtevali dodatna pojasnila ali predsednika pozvali, naj za nadaljevanje vojne pridobi soglasje zakonodajalcev.
Kaj pa carine, priseljevanje in življenjski stroški?
V ameriški predvolilni kampanji prevladuje nezadovoljstvo zaradi življenjskih stroškov. Po Reutersu volivce posebej skrbijo cene hrane, stanovanj, zdravstvenih storitev in goriva.
Demokrati bi lahko zato poskušali spremeniti proračunske prednostne naloge, zaščititi zdravstvene in socialne programe ter omejiti nekatere Trumpove davčne in trgovinske ukrepe.
Posebno pozornost namenjajo carinam. Te so zaradi posledic za cene in mednarodno trgovino postale pomembno politično vprašanje. Demokrati bi lahko zahtevali odpravo posameznih carinskih ukrepov in preiskovali, kako administracija odloča o izjemah za podjetja.
Vendar po oceni strokovnjakov, ki jih navaja Reuters, tudi demokratski kongres najverjetneje ne bi mogel hitro odpraviti Trumpove carinske politike.
Več političnih sporov bi lahko nastalo tudi pri sprejemanju državnega proračuna in zviševanju dovoljene meje zveznega zadolževanja. Neuspešna pogajanja bi lahko povzročila začasno ustavitev dela zveznih institucij ali pretresla finančne trge.
Zakaj so volitve pomembne tudi za Slovenijo?
Ameriške odločitve vplivajo na evropsko varnost, mednarodno trgovino in gospodarstvo. Kongres lahko s proračunskimi odločitvami pomembno vpliva na podporo Ukrajini, obrambno porabo in financiranje ameriških mednarodnih programov.
Na drugi strani morebitna demokratska zmaga ne bi pomenila samodejne spremembe Trumpovega odnosa do Nata, Evropske unije ali carin. Predsednik bi še naprej vodil ameriško diplomacijo in imel pomembne pristojnosti pri oblikovanju trgovinske politike.
Izid volitev bo zato predvsem določil, kako veliko politično oviro bo kongres predstavljal Trumpu v zadnjih dveh letih mandata.
Republikanska zmaga bi predsedniku omogočila nadaljevanje sedanje usmeritve ob podpori zakonodajne oblasti. Demokratska pa bi prinesla močnejši nadzor nad Belo hišo, težja zakonodajna pogajanja in več možnosti za politične preiskave.
Prvi rezultati bodo v Slovenijo začeli prihajati v noči na sredo, pri tesnih tekmah pa se lahko štetje nadaljuje več dni. Novoizvoljeni kongres bo mandat nastopil 3. januarja 2027.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
