Vas mučijo migrene? Pomembno je tudi, kdaj jeste
Preskočite zajtrk, kosilo pa prestavljate do popoldneva? Pri ljudeh z migreno lahko dolgi premori brez hrane povečajo možnost za napad.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Zjutraj le kava, nato sestanki, opravki in še nekaj nujnih telefonskih klicev. Ko se končno usedete h kosilu, je ura že tri. Če vas pozneje začne boleti glava, morda najprej pomislite na stres ali vreme. Pri migreni pa je lahko pomembno tudi to, da ste večji del dneva preživeli brez hrane.
Ko iščemo povezavo med prehrano in migreno, pogosto razmišljamo o čokoladi, siru ali kozarcu vina. A preden začnete s krožnika črtati posamezna živila, poglejte tudi svoj urnik obrokov. Izpuščanje hrane je eden od pogosto prepoznanih sprožilcev migrenskih napadov.
Ko se kosilo vedno znova zamakne
V britanskem National Migraine Centre opozarjajo, da lahko zamujeni ali izpuščeni obroki pri dovzetnih ljudeh sprožijo napad. Ena od možnih razlag je padec ravni krvnega sladkorja. Vendar migrene ni mogoče pojasniti samo s sladkorjem, prav tako glavobol po izpuščenem kosilu še ne pomeni, da imate hipoglikemijo.
Pogosto se v istem dnevu nabere več dejavnikov: slabo prespana noč, naporno dopoldne, premalo tekočine in kosilo, za katero ni bilo časa. Kar en dan mine brez težav, je lahko drugič dovolj za napad. Zato tudi ni nenavadno, če vam izpuščen obrok ne povzroči migrene vsakič.
Obroki naj imajo svoje mesto v dnevu
Ni ene ure za zajtrk ali kosilo, ki bi ustrezala vsem. Smiselno pa je, da jeste ob približno podobnih urah in se izogibate dolgim premorom brez hrane. Ponavadi je najboljše, da imate zajtrk, kosilo in večerjo razporejene čez dan, po potrebi pa tudi manjše vmesne obroke.
V praksi to pomeni, da za hrano poskrbite še pred najbolj zasedenim delom dneva. Če veste, da bo kosilo pozno, vzemite s seboj malico: denimo polnozrnat sendvič, navadni jogurt z ovsenimi kosmiči ali sadje in nekaj oreščkov. Izberite tisto, kar vam ustreza in vas nasiti. Kava naj ne postane vsakodnevno nadomestilo za obrok.
Tudi ob koncu tedna je koristno ohraniti približno enak ritem. Daljše spanje lahko zamakne prvi obrok in običajno jutranjo kavo, spremembe rutine pa so pri nekaterih ljudeh povezane z napadi. Če opažate težave ob postenju ali preskakovanju obrokov zaradi hujšanja, se o primernejšem načinu prehranjevanja posvetujte z zdravnikom ali dietetikom.
Čokolada ni vedno kriva
Čokolada se pogosto znajde na seznamu domnevnih krivcev za migreno. Toda povezava je lahko tudi obratna. Želja po sladkem se lahko pojavi v zgodnji fazi napada, še preden začne boleti glava. Čokolado torej pojeste, ker se je napad že začel razvijati, pozneje pa bolečino pripišete njej.
Treba je vedeti, da dokazi za številna živila, ki veljajo za sprožilce, niso prepričljivi. To ne pomeni, da določena hrana pri posamezniku ne more prispevati k napadu. Pomeni pa, da splošen seznam prepovedanih živil ni dobra rešitev za vse. Brez jasnega razloga ne izločajte celih skupin živil.
Pri kavi šteje tudi sprememba navade
Kofein nekaterim povzroča težave, drugim lahko pri glavobolu pomaga. Pomembna sta količina in običajni ritem pitja. Če vsak dan popijete več kav, nato pa jih nenadoma opustite, se lahko pojavi glavobol. Količino zato zmanjšujte postopoma.
Ob obrokih poskrbite še za tekočino. Dehidracija lahko pri nekaterih sproži ali poslabša napad, zato si vodo natočite tudi med delom, ne šele ob večerji.
Zapišite si tudi, kdaj ste jedli
Namesto ugibanja po vsakem napadu nekaj tednov vodite dnevnik. Poleg časa začetka, trajanja in jakosti bolečine zabeležite obroke, pijačo, spanec, stres ter uporabljena zdravila. Tako boste lažje opazili, ali se težave ponavljajo po poznem kosilu, ob spremembi količine kave ali po neprespani noči. En sam napad po določeni jedi še ni dokaz, da je bila vzrok prav ta.
Redni obroki lahko pomagajo, ne morejo pa nadomestiti zdravljenja. Če so napadi pogosti, hujši kot prej ali vas ovirajo pri vsakdanjih opravilih, obiščite zdravnika. Ob nenadnem, izjemno močnem glavobolu ali novih motnjah govora, zmedenosti oziroma oslabelosti ene strani telesa takoj poiščite nujno pomoč.
