Addisonova bolezen: ko utrujenost in hujšanje nista nedolžna
Addisonova bolezen je redka hormonska motnja, ki se razvija počasi in jo je sprva težko prepoznati. Kateri simptomi so lahko opozorilni znak?
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Utrujenost, pomanjkanje energije, slabši apetit in občasna omotica so težave, ki jih pogosto pripisujemo stresu, preobremenjenosti ali pomanjkanju spanja. Toda kadar vztrajajo dlje časa in se jim pridružijo še nepojasnjeno hujšanje, želja po slani hrani ali spremembe barve kože, lahko opozarjajo na redko, a resno hormonsko motnjo. Ena takšnih je Addisonova bolezen, pri kateri nadledvični žlezi ne proizvajata dovolj hormonov, nujnih za normalno delovanje organizma.
Bolezen je še posebej zahrbtna zato, ker se njeni simptomi praviloma razvijajo postopoma, pogosto več mesecev. Posameznik se lahko na slabše počutje celo navadi, dokler se zdravstveno stanje nenadoma ne poslabša. Nezdravljena Addisonova bolezen je lahko življenjsko nevarna, vendar jo je z ustreznim zdravljenjem mogoče uspešno obvladovati.
Kaj se pri Addisonovi bolezni dogaja v telesu?
Addisonova bolezen, strokovno imenovana primarna nadledvična insuficienca, nastane zaradi poškodbe nadledvičnih žlez. Gre za majhni žlezi, ki ležita nad ledvicama in proizvajata več pomembnih hormonov.
Med njimi ima posebno vlogo kortizol, ki pomaga uravnavati presnovo, raven krvnega sladkorja, delovanje imunskega sistema in odzivanje telesa na stres. Nadledvični žlezi proizvajata tudi aldosteron, hormon, ki skrbi za ravnovesje natrija in kalija ter sodeluje pri uravnavanju krvnega tlaka.
Ko teh hormonov primanjkuje, se poruši ravnovesje številnih telesnih procesov. Posledice se lahko kažejo kot kronična utrujenost, mišična oslabelost, prebavne težave in nizek krvni tlak.
Zgodnji simptomi, ki jih pogosto spregledamo
Eden najpogostejših znakov Addisonove bolezni je dolgotrajna in izrazita utrujenost, ki ne mine niti po počitku. Oboleli lahko opažajo, da imajo vse manj energije za vsakodnevne obveznosti, hitreje se utrudijo in se počutijo telesno šibke.
Pogosto se pojavita zmanjšan apetit in nenamerna izguba telesne teže. Značilne so tudi prebavne težave, kot so slabost, bolečine v trebuhu, driska ali bruhanje. Nekateri občutijo bolečine v mišicah in sklepih ter mišične krče.
Posebno pozornost si zaslužijo omotica ali celo omedlevica ob vstajanju iz sedečega oziroma ležečega položaja. Razlog je lahko padec krvnega tlaka, ki je pogost spremljevalec bolezni.
Med manj očitnimi znaki so razdražljivost, depresivno razpoloženje, zmanjšana spolna želja in nenavadno močna želja po slani hrani. Slednja je lahko povezana s pomanjkanjem aldosterona, zaradi katerega telo izgublja več natrija.
Temnejša koža je lahko pomemben opozorilni znak
Ena značilnejših posebnosti Addisonove bolezni je potemnitev kože oziroma hiperpigmentacija. Koža lahko postane temnejša predvsem na brazgotinah, kožnih gubah, komolcih, kolenih in členkih. Spremembe se lahko pojavijo tudi na ustnicah in ustni sluznici.
Takšna obarvanost ni nujno povezana z izpostavljenostjo soncu. Vendar vsi bolniki nimajo enakih simptomov, njihova izrazitost pa je odvisna od stopnje hormonskega pomanjkanja in napredovanja bolezni.
Zakaj nastane Addisonova bolezen?
Najpogostejši vzrok Addisonove bolezni je avtoimunsko dogajanje, pri katerem imunski sistem pomotoma napade lastno tkivo nadledvičnih žlez. Te zaradi poškodb postopoma izgubijo sposobnost proizvajanja zadostnih količin hormonov.
Bolezen se lahko pojavi tudi zaradi določenih okužb, krvavitve v nadledvični žlezi, razširitve rakave bolezni ali nekaterih zdravil. Večje tveganje imajo posamezniki z drugimi avtoimunskimi boleznimi, na primer s sladkorno boleznijo tipa 1 ali avtoimunskimi boleznimi ščitnice.
Ko pride do adrenalne krize, šteje vsaka minuta
Najnevarnejši zaplet Addisonove bolezni je adrenalna oziroma Addisonova kriza. Gre za akutno stanje, pri katerem telesu močno primanjkuje kortizola, kar lahko povzroči nevaren padec krvnega tlaka in motnje v delovanju organizma.
Krizo lahko sprožijo okužba, poškodba, operacija ali druga večja telesna obremenitev. Pri zdravem človeku se v takšnih okoliščinah proizvodnja kortizola poveča, pri bolniku z Addisonovo boleznijo pa nadledvični žlezi tega ne zmoreta.
Opozorilni znaki so nenadna huda oslabelost, močne bolečine v trebuhu, spodnjem delu hrbta ali nogah, izrazito bruhanje, driska, dehidracija, zmedenost in izguba zavesti. Brez takojšnjega zdravljenja je adrenalna kriza lahko smrtna. Ob sumu nanjo je treba nemudoma poklicati 112.
Z ustreznim zdravljenjem je mogoče živeti normalno
Addisonove bolezni praviloma ni mogoče pozdraviti, mogoče pa je uspešno nadomeščati hormone, ki jih telo ne proizvaja v zadostnih količinah. Zdravljenje je običajno vseživljenjsko, odmerki zdravil pa so prilagojeni posamezniku.
Posebna previdnost je potrebna med okužbami, vročinskimi stanji, po poškodbah in ob drugih večjih telesnih obremenitvah, saj se takrat potrebe po kortizolu povečajo. Bolniki se morajo zato po zdravnikovih navodilih naučiti prilagajati odmerke zdravil.
Čeprav je Addisonova bolezen redka, je dobro poznati njene opozorilne znake. Dolgotrajne utrujenosti, nepojasnjenega hujšanja in ponavljajočih se omotic namreč ni smiselno samodejno pripisovati zgolj stresu. Takšne težave imajo lahko številne vzroke, zato je ob njihovem vztrajanju smiseln posvet z zdravnikom.
