UI

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Dolgotrajne bolečine v kolenih, kolkih ali ramenih lahko močno vplivajo na kakovost življenja. Kadar težave vztrajajo kljub zdravljenju in prilagoditvi vsakodnevnih aktivnosti, se številni začnejo spraševati, ali jih čaka operacija. Toda odločitev o kirurškem zdravljenju ni odvisna zgolj od intenzivnosti bolečine ali stopnje obrabe sklepa, temveč predvsem od vzroka težav, možnosti zdravljenja in posameznikovih potreb.

O tem, kdaj je operacija potrebna in kdaj obstajajo druge možnosti, je v drugem delu oddaje Zdravnik ob 18h, ki si ga lahko ogledate TUKAJ, spregovoril mag. travmatologije Iztok Pilih, dr. med., specialist kirurg.

Večina pacientov operacije sploh ne potrebuje

Čeprav se operativnemu zdravljenju v določenih primerih ni mogoče izogniti, travmatolog in kirurg Pilih poudarja, da pri večini pacientov obstajajo tudi druge možnosti.

»Prav zato si prizadevam z ustreznimi diagnostičnimi preiskavami čim bolj natančno ločiti stanja, pri katerih je operacija potrebna, od tistih, ki jih lahko zdravimo drugače. Ob tem moram poudariti, da velika večina pacientov ne potrebuje operativnega zdravljenja.«

Pri izbiri zdravljenja je ključno predvsem, kaj povzroča težave. Nekatere poškodbe vezi, kit in drugih sklepnih struktur lahko zahtevajo kirurško popravilo ali rekonstrukcijo, vendar vsaka raztrganina meniskusa ali poškodba vezi še ne pomeni, da je operacija nujna.

Topstream

Pri napredovali artrozi kolka ali kolena lahko pride v poštev zamenjava sklepa z umetnim, predvsem kadar bolečine in omejitve pomembno vplivajo na vsakodnevno življenje, ustrezno neoperativno zdravljenje pa ne prinese zadostnega izboljšanja.

Pomembno je torej, da zdravnik najprej ugotovi vzrok težav in presodi, ali je mogoče zadovoljivo izboljšanje doseči brez operacije.

Katere možnosti zdravljenja imamo brez operacije?

Pri številnih sklepnih težavah je torej mogoče bolečine ublažiti in izboljšati delovanje sklepa tudi brez kirurškega posega. Izbira zdravljenja je odvisna predvsem od vzroka težav, stopnje poškodbe oziroma obrabe ter posameznikovih potreb in pričakovanj.

Pomembno vlogo imata fizioterapija in usmerjena krepitev mišic, saj ustrezna mišična moč prispeva k stabilnosti sklepov, izboljšuje njihovo funkcijo in pomaga pri obvladovanju obremenitev. Sogovornik poudarja, da paciente pogosto najprej usmeri na fizioterapijo, nato pa jim priporoča nadaljevanje vadbe pod strokovnim vodstvom.

Pri lajšanju bolečin se lahko uporabljajo tudi protibolečinska in protivnetna zdravila, vendar ta praviloma ne odpravijo mehanskega vzroka težav. Sogovornik je v oddaji pojasnil, da jih sam uporablja razmeroma redko, saj daje prednost zdravljenju, ki je usmerjeno v izboljšanje delovanja sklepa.

UI

V določenih primerih pridejo v poštev tudi različne oblike injekcijskega zdravljenja, ki pa se med seboj razlikujejo po načinu delovanja in pričakovanih učinkih.

• Protibolečinske blokade: Običajno vsebujejo lokalni anestetik in kortikosteroid, ki lahko zmanjša vnetje in začasno ublaži bolečino. Travmatolog in kirurg Pilih jim pri mehanskih okvarah ni posebej naklonjen, saj zmanjšanje bolečine ne pomeni tudi odprave njenega vzroka. Kadar je glavni vzrok težav vnetje, pa je takšno zdravljenje lahko smiselno.

• Zdravljenje z matičnimi celicami: Temelji na uporabi celic oziroma celičnih pripravkov, s katerimi želimo vplivati na procese obnove tkiv. Kot opozarja sogovornik, so pričakovanja glede teh metod pogosto previsoka. Kljub njihovemu potencialu namreč še ni mogoče zanesljivo zagotoviti, da bodo obnovile ravno poškodovani sklepni hrustanec. Pri artrozi gre za pristop, katerega učinkovitost in dolgoročna varnost še nista dovolj potrjeni za rutinsko uporabo.

• Plazma, bogata s trombociti (PRP): Pridobijo jo iz pacientove lastne krvi in jo po posebni pripravi vbrizgajo na prizadeto mesto. Vsebuje trombocite in rastne dejavnike, ki sodelujejo pri procesih celjenja. Sogovornik je pojasnil, da med tako imenovanimi regenerativnimi metodami pogosto uporablja prav PRP, tudi zato, ker je cenovno dostopnejši od zdravljenja z matičnimi celicami. Učinkovitost je odvisna od vrste težav, dokazi pa za zdaj niso enotni.

• Injekcije hialuronske kisline: Namenjene so predvsem lajšanju simptomov pri določenih sklepnih težavah, zlasti pri artrozi. Hialuronska kislina je naravna sestavina sklepne tekočine, ki prispeva k njenim mazalnim lastnostim. Injekcije lahko nekaterim pacientom ublažijo bolečine in izboljšajo gibljivost, vendar ne obnovijo obrabljenega hrustanca.

UI

Pomembno je poudariti, da nobena od naštetih metod ni univerzalna rešitev za vse sklepne težave. Zdravljenje mora biti prilagojeno posamezniku, injekcije pa praviloma ne nadomestijo ustrezne vadbe, rehabilitacije in prilagajanja obremenitev.

Odločitev je odvisna tudi od življenjskega sloga

Pri izbiri zdravljenja ni pomembna le diagnoza, temveč tudi to, kakšne aktivnosti želi pacient ohraniti in kaj pričakuje od zdravljenja.

»Zelo pomembno je, kaj pacient pričakuje od svojega sklepa v prihodnosti, kako aktiven želi biti in s katerimi dejavnostmi se namerava ukvarjati,« poudarja Pilih.

Nekdo si želi predvsem življenja brez bolečin pri vsakodnevnih opravilih, drugi pa bi se rad vrnil k športu, zahtevnejšemu fizičnemu delu ali pohodništvu. Pri enaki diagnozi se zato lahko razlikujejo tudi cilji in možnosti zdravljenja.

Zdravnik mora pacientu predstaviti razpoložljive možnosti, pričakovane koristi in morebitna tveganja, odločitev pa mora temeljiti na skupnem pogovoru. Pri tem so posebej pomembna realna pričakovanja, saj tudi uspešno zdravljenje ne pomeni vedno popolne odprave vseh težav.

Pri 85 letih so ji rekonstruirali križno vez, dve leti pozneje pa se je povzpela na Kredarico

Da starost sama po sebi ni nujno ovira za operativno zdravljenje, ponazarja zanimiva zgodba, ki jo je gost delil v oddaji.

Pred leti je zdravil 85-letno upokojeno učiteljico, ki si je poškodovala sprednjo križno vez v kolenu. Zaradi poškodbe ni mogla več hoditi v hribe, kar je bila ena njenih najljubših dejavnosti in nekaj, čemur se ni želela odpovedati.

»Odločil sem se za rekonstrukcijo sprednje križne vezi. Takrat sem bil deležen tudi nekaj začudenih komentarjev, zakaj pri tako stari pacientki opravljam takšno operacijo. Toda dve leti pozneje mi je poslala razglednico s Kredarice. To me je zelo razveselilo, saj sem videl, da je bila odločitev pravilna.«

Shutterstock

Zgodba nazorno pokaže, kako pomembno je pri izbiri zdravljenja upoštevati posameznikove želje, sposobnosti in življenjski slog.

Seveda to ne pomeni, da je takšen poseg primeren za vsakega starejšega pacienta. Pomembni so kot rečeno splošno zdravstveno stanje, funkcionalne sposobnosti, tveganja operacije in pričakovane koristi.

Starost torej ni edino merilo pri odločanju o operaciji. V nekaterih primerih lahko ustrezno izbran kirurški poseg tudi starejšim ljudem omogoči vrnitev k dejavnostim, ki jim veliko pomenijo.

Cilj zdravljenja je ohraniti kakovost življenja

Ne glede na to, ali je zdravljenje operativno ali neoperativno, je njegov glavni namen zmanjšati težave, izboljšati funkcijo sklepa in posamezniku omogočiti čim bolj kakovostno življenje.

Seveda pa posamezniki za blažitev težav veliko naredijo tudi sami, predvsem s prilagojenim gibanjem. Dolgotrajne bolečine v sklepih nas namreč lahko postopoma odvrnejo od gibanja, zaradi česar se zmanjšujeta mišična moč in telesna pripravljenost, vsakodnevne aktivnosti pa postajajo vse zahtevnejše.

Prav zato je pomembno, da bolečin ne ignoriramo, temveč pravočasno poiščemo njihov vzrok in ustrezno zdravljenje. Pri tem je najpomembnejše, da izbrano zdravljenje posamezniku omogoči čim boljše delovanje, ohranjanje samostojnosti in aktivnosti, ki mu veliko pomenijo.

V naši novi rubriki Zdravnik ob 18h oktober posvečamo zdravju sklepov. Spremljajte strokovno podprte vsebine.

UI