Vlada za zvišanje meje za vstop v tretji dohodninski razred
Vlada je na dopisni seji sprejela predlog novele zakona za uravnoteženje javnih financ, po katerem bi bil za dve leti davčno razbremenjen srednji sloj z zmanjšanjem obremenitve tretjega davčnega razreda, ohranili pa bi četrti dohodninski razred.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Kot so sporočili iz urada vlade za komuniciranje, se s predlogom za davčni leti 2016 in 2017 zvišuje meja med drugim in tretjim davčnim razredom s sedanjih 18.960,28 evra na 20.400 evrov neto letne davčne osnove, ohranja pa se nespremenjen dodatni, četrti davčni razred z davčno stopnjo 50 odstotkov, ki se uporabi pri neto letni davčni osnovi nad 70.907,20 evra.
Vlada navaja, da je Slovenija po podatkih Evropske komisije po obremenitvi z davki in prispevki pod povprečjem EU (za leto 2012 v Sloveniji 37,6 odstotka VDP, v EU 39,4 odstotka), a ekonomska struktura davkov ni najugodnejša z vidika konkurenčnosti. Davčni vijak je v Sloveniji nadpovprečen pri davkih na delo pri dohodkih, višjih od približno 1,5-kratnika povprečne plače.
"S predlogom sprememb se razbremenijo zavezanci z neto letno davčno osnovo nad 18.960,28 evra, kar ustreza približno dohodku 1,5 povprečne plače," pravi vlada.
Po veljavni ureditvi so zavezanci, ki so prejeli dohodek v višini okoli 1,5-kratnika povprečne plače, obdavčeni z davčno stopnjo 41 odstotkov, po predlogu pa se bo meja obdavčitve za ta razred zvišala na 1,6-kratnik povprečne plače ob predpostavki, da zavezanec plačuje obvezne prispevke za socialno varnost od celotnega dohodka, ki se mu priznajo kot odbitna postavka, ter poleg splošne ne uveljavlja drugih olajšav.
Po podatkih odmere dohodnine za leto 2013 ta sprememba zajema okoli dva odstotka oz. okoli 20.400 zavezancev. Zaradi progresivne lestvice dohodnine se s premikom meje med drugim in tretjim davčnim razredom neposredno vpliva tudi na vse zavezance, ki so v višjih dohodkovnih razredih.
Posledično to pomeni, da bodo razbremenjeni vsi zavezanci z aktivnimi dohodki nad 1,5-kratnikom povprečne plače. Glede na podatke za leto 2013 bo takšnih zavezancev skupno 12 odstotkov oz. 114.740.
Ministrstvo za finance ocenjuje, da bo imela sočasna začasna sprememba meje med drugim in tretjim davčnim razredom in ohranitev četrtega davčnega razreda s stopnjo 50 odstotkov - ob upoštevanju podatkov odmere dohodnine za leto 2013 in ob nespremenjeni višini dohodkov zavezancev - nevtralen učinek na državni proračun. Ocenjuje tudi, da predlog novele ne bo imel finančnih posledic za druga javno finančna sredstva.
Vlada zakon v DZ pošilja za obravnavo po nujnem postopku, veljati pa naj bi začel z letom 2016.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
