Kljub vojni in sankcijam: London razkriva sodobni umetniški obraz Irana
Skoraj 200 del približno stotih iranskih umetnikov je septembra na ogled v londonski galeriji Ab-Anbar.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Nenavadno obsežna skupinska razstava želi mlajšim ustvarjalcem omogočiti mednarodno prepoznavnost v času, ko je iranska umetniška scena vse bolj odrezana od sveta.
Razstava z naslovom A Present Tense: Contemporary Artists Living and Working in Iran bo potekala septembra. Po navedbah organizatorjev je to redka priložnost, da si mednarodno občinstvo ogleda tako velik izbor sodobne iranske umetnosti, saj številna razstavljena dela zunaj države doslej skoraj niso bila predstavljena.
20 iranskih galerij in umetniških prostorov
Pri projektu sodeluje približno 20 iranskih galerij in umetniških prostorov. Salman Matinfar, ustanovni direktor galerije Ab-Anbar, poudarja, da je namen razstave tudi ohraniti mrežo galerij in podpreti umetnike, ki stojijo za razstavljenimi deli.
Iranska galerijska scena se že dolgo spopada s posledicami mednarodnih sankcij, dodatne težave pa so povzročila prisilna zaprtja med sedanjim konfliktom. Iranski umetniki se pri vključevanju na svetovni umetniški trg srečujejo z velikimi ovirami. Tuje galerije jih pogosto nerade zastopajo, saj sankcije otežujejo pošiljanje del, plačevanje in druge transakcije, vizumske omejitve pa jim preprečujejo ali otežujejo potovanja.
»Ekosistem vključuje galerije, umetnike – trpijo prav vsi,« je Matinfar povedal za The Art Newspaper.
Umetnost so odpeljali k mednarodnemu občinstvu
Zamisel za razstavo je nastala v lanskih pogovorih med Matinfarjem in Orkideh Daroodi, ustanoviteljico teheranske galerije O, ene najbolj uveljavljenih in obiskanih galerij v iranski prestolnici.
Daroodi pravi, da jih ljudje iz tujine zaradi sankcij ter omejitev potovanj in pošiljanja pogosto sprašujejo, kako bi lahko pomagali umetnikom v Iranu.
»Ugotovili smo, da bo najbolje, če umetniška dela odpeljemo k njim,« je za The Art Newspaper povedala iz Teherana.
Razstava namenoma ne ponuja ene same, poenostavljene podobe iranske umetnosti, temveč združuje različne pristope ter širok razpon slogov in tematik. Zelo premišljeno so določili tudi cene, ki se gibljejo od približno 200 do 3000 funtov. Dela tako ne bodo dostopna le izbranemu krogu premožnih zbirateljev, sodelujoče galerije pa bodo imele možnost nekaj del tudi prodati.
Sodelovanje brez primere
Matinfar je bil nekoč tudi sam del iranske umetniške scene. Svojo galerijo v Teheranu je pozneje zaprl, leta 2020 pa odprl galerijo Ab-Anbar v Londonu. Za razstavo je brezplačno ponudil galerijske prostore in se odpovedal proviziji od prodaje. Daroodi je medtem stopila v stik z neodvisnimi umetniki in galerijami po vsem Iranu ter jim predstavila predlog za skupno londonsko razstavo.
»Obstaja prepričanje, da iranske galerije med seboj ne sodelujejo. To je bila dobra priložnost, da pokažemo, da to ne drži,« je dejala.
Odziv je označila za »izjemnega«. Galerije so se za sodelovanje odločile predvsem na podlagi zaupanja in sprejele tveganja, povezana s pošiljanjem del v tujino. Med drugim ni zagotovila, da bodo dela varno prispela v London in se nato tudi vrnila v Iran.
Daroodi pravi, da v 15 letih dela na iranskem umetnostnem trgu še ni videla sodelovanja v takšnem obsegu.
Vojna je spremenila pogled na tekmovalnost
Po njenem mnenju je galerije povezala tudi vojna, ki je vplivala na njihov pogled na življenje in medsebojno tekmovanje. »Negotovost, ko ne veš, kaj se bo zgodilo jutri, in se zavedaš, da lahko vsi umremo v bombardiranju, je zelo strašljiva,« je povedala.
Spomnila se je noči, ko je močno bombardiranje tako silovito stresalo njen dom, da je pomislila, da se bo stavba zrušila in da bo umrla. »Takšne izkušnje resnično spremenijo pogled na svet. Zaradi njih pomisliš, da bi morali biti manj tekmovalni in poskusiti sodelovati. Ne vemo, kaj se lahko zgodi jutri,« je dodala.
Težavno in drago pošiljanje del
Projekt spremljajo številni zapleti. Zaradi nestabilnih razmer je bilo pošiljanje umetniških del v London še posebej zahtevno in drago. Organizatorji so izbrali predvsem manjša dela na papirju, kartonu in tekstilu, da bi olajšali prevoz, vendar so bili stroški kljub temu precej višji od pričakovanj.
Matinfar upa, da bodo razstavo pozneje predstavili tudi v drugih velikih umetniških središčih, med drugim v New Yorku, Parizu in Los Angelesu.
»Pokazati želimo, da je umetnost način povezovanja ljudi in da tega ne bi smeli ustaviti v nobenih okoliščinah,« je poudaril.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
