V Walesu odkrili rimsko utrdbo: Dokaz, da je legende o cesarju resničina?
Arheološko odkritje nakazuje, da srednjeveška pripoved o vojaškem taboru rimskega cesarja v bližini hriba Frenni Fawr morda temelji na resničnih dogodkih.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Zdaj pa kovanci iz 4. stoletja in druge najdbe v novoodkriti rimski utrdbi v grofiji Pembrokeshire nakazujejo, da bi srednjeveška pripoved vendarle lahko imela resnično zgodovinsko podlago. Odkritje je med arheologi vzbudilo veliko navdušenje.
Oxfordski profesor navdušen
Utrdbo je odkril dr. Mark Merrony, vodilni strokovnjak za rimsko obdobje z Univerze v Oxfordu. Vodi arheološka izkopavanja, ki na novo osvetljujejo zgodbo o Magnusu Maksimu, zapisano v Mabinogionu, zbirki srednjeveških valižanskih pripovedi, prežetih z miti, magijo in čudeži.
Skrivnost legende iz Mabinogiona
Merrony je navdušen, ker so na tem območju odkrili edino doslej znano rimsko vojaško najdišče v bližini kraja, kamor Mabinogion umešča cesarja. »Če je bil Magnus Maksim tam, je morala biti tam tudi vojska,« je dejal ter dodal: »Gre za izjemno odročno območje, vendar pripoved omenja najbolj vzhodni vrh hribovja Preseli, in prav tam leži naše najdišče. Prisotnost močno utrjene rimske pomožne vojaške postojanke bi nam lahko pomagala razvozlati skrivnost legende iz Mabinogiona, ki se je ohranila skoraj 1700 let.«
Cesar, ki je nastopal v srednjeveških legendah
V pripovedi Sanje Macsena Wlediga (The Dream of Macsen Wledig) so srednjeveški pripovedovalci uporabili valižansko različico cesarjevega imena in opisali njegov vzpon na oblast.
Po legendi naj bi cesar med vojaškimi pohodi postavil tabor pri Frenni Fawru, 395 metrov visokem in najbolj vzhodnem vrhu hribovja Preseli. Do nedavnega ni bilo nobenih arheoloških dokazov, da bi na vrhu hriba ali pod njim obstajal rimski vojaški tabor oziroma utrdba.
Dve leti raziskovanj
Merrony je najdišče odkril leta 2024, približno 3,5 kilometra jugozahodno od vrha. Na satelitskih posnetkih je v zaraščenem polju opazil prepričljiv obris nekdanje zgradbe oziroma utrdbe. Kmalu po prvem obisku najdišča je njegovo pozornost pritegnila rimska strešna opeka. Izkazalo se je, da je bila to le prva od številnih najdb. S finančno podporo Univerze v Oxfordu in sredstvi, zbranimi z množičnim financiranjem, so arheologi pravkar končali eno od več načrtovanih izkopavanj. Najdbe so potrdile Merronyjevo domnevo o naravi najdišča in njegovem pomenu.
Dva kovanca, ki sta presenetila arheologe
Merrony je povedal zanimivo anekdoto o odkritju, ki bi lahko predstavljalo pomembno povezavo med arheološkimi najdbami in starodavno legendo. Pred začetkom izkopavanj ga je brat Nick v šali prosil, naj najde vsaj nekaj kovancev, s katerimi bi lahko podprl teorijo o Magnusu Maksimu.
»Vrnil se je in me vprašal: 'No, sta ta dva kaj uporabna?' Odgovoril sem mu: 'Saj se šališ!' Našel je namreč dva kovanca iz poznega 4. stoletja,« piše The Guardian. In prav ta dva kovanca bi lahko bila povezana s pripovedjo o Macsenu Wledigu oziroma Magnusu Maksimu iz Mabinogiona, valižanske različice Odiseje.
Odkritje, ki spreminja pogled na rimsko Britanijo
Merrony je priznan strokovnjak za rimsko-britansko obdobje. Med njegovimi prejšnjimi odkritji sta dve rimski vili: ena v kraju Ford v grofiji Pembrokeshire in druga v Cutteslowu v Oxfordshiru.
Leta 2022 je na južnem pobočju hribovja Preseli odkril tudi rimsko cesto. S tem je postavil pod vprašaj dotedanje domneve, da Rimljani niso prodrli daleč v notranjost Walesa.
Njegove najnovejše raziskave bodo objavljene v četrtletni reviji Antiqvvs, posvečeni arheologiji, antični umetnosti in zgodovini. Magnus Maksim bo predstavljen tudi v Merronyjevi prihajajoči knjigi Lives of the Roman Emperors: From Augustus to Romulus Augustulus (Življenja rimskih cesarjev: od Avgusta do Romula Avgustula).
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
