Šega: Delavci ujeti v razmerah, primerljivih s sužnjelastniškim sistemom
Po odkritju prisilnega dela v nezakoniti tovarni cigaret pri Lendavi Levica zahteva boljšo zaščito izkoriščanih delavcev in ostrejše sankcije za njihove delodajalce.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V Levici so po odkritju prisilnega dela v nezakoniti tovarni cigaret pri Lendavi uresničili napoved in vložili zahtevo za nujno sejo komisije DZ za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Zavzemajo se za takojšnjo pomoč žrtvam, spremembe zakonodaje in strožje kazni za najhujše kršitelje delavskih pravic. Med predlogi je tudi prepoved opravljanja gospodarske dejavnosti v določenem obdobju, četudi bi storilec prejel pogojno obsodbo.
Delavci živeli v razmerah, podobnih suženjstvu
Poslanec Levice Vladimir Šega je v izjavi za novinarje v državnem zboru opisal razmere, v katerih naj bi delali tuji delavci v nezakoniti tovarni cigaret v bližini Lendave. Tam so odkrili 33 državljanov Paragvaja in enega državljana Bolgarije, ki naj bi delali po 12 ur na dan, skoraj brez hrane, brez mobilnih telefonov in stika z zunanjim svetom ter brez dnevne svetlobe.
Po Šegovih besedah so bili delavci ujeti v razmerah, ki jih je mogoče primerjati s sužnjelastniškim sistemom. Primer po njegovem mnenju razkriva resne pomanjkljivosti pri odkrivanju prisilnega dela, zaščiti žrtev in kaznovanju odgovornih.
V Levici ob tem opozarjajo tudi na predlagane spremembe zakonodaje o tujcih. Menijo, da bi nekatere rešitve lahko povečale odvisnost tujih delavcev od delodajalcev in s tem ustvarile dodatne možnosti za njihovo izkoriščanje.
Opozarjajo na predlagane spremembe zakonodaje o tujcih
V osnutkih novel zakona o tujcih ter zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev so predvidene tudi rešitve, ki jih v Levici ocenjujejo kot problematične.
Med njimi so šestmesečna vezava tujega delavca na prvega delodajalca, podaljšanje obdobja za uveljavljanje pravice do združitve družine z enega na tri leta ter spremembe pri brezplačnem vključevanju tujcev v tečaje slovenskega jezika. Po predlogu bi morali tujci za tečaje prispevati 40 odstotkov stroškov.
V Levici opozarjajo, da bi takšni ukrepi lahko dodatno otežili položaj tujih delavcev, zlasti tistih, ki se že znajdejo v ranljivih okoliščinah ali so odvisni od svojega delodajalca.
Žrtvam želijo zagotoviti namestitev in dostop do pomoči
Na nujni seji komisije DZ bodo predlagali več sklepov, s katerimi bi naslovili pomanjkljivosti pri prepoznavanju, zaščiti in pomoči žrtvam trgovine z ljudmi, prisilnega dela, delavskega izkoriščanja in nezakonitega zaposlovanja. Opozorili bodo tudi na neučinkovito kaznovanje storilcev.
Poseben poudarek bo namenjen takojšnji pomoči 34 delavcem, odkritim v okolici Lendave. V Levici opozarjajo, da zanje ni zagotovljena ustrezna zaščita in da država nima primerne namestitve, v kateri bi lahko varno bivali.
»Žal prisilnega dela nihče ne išče, iščejo prekrške, iščejo špekulante, iščejo, kje je krčmarjenje, nikakor pa ne iščejo žrtev teh ljudi, ki so sužnjelastniško izkoriščeni,« je poudaril Šega. Stranka zato od vlade pričakuje pripravo sprememb zakonodaje, ki bi žrtvam zagotovile ustrezen status in jasno opredeljene pravice. Te ne bi smele biti pogojene z njihovim sodelovanjem v kazenskem postopku.
Med predlaganimi ukrepi so zagotovitev varnega bivanja, takojšen dostop do trga dela, obveznega zdravstvenega zavarovanja, storitev centrov za socialno delo in brezplačne pravne pomoči.
Delavci, ki prijavijo kršitve, bi morali biti bolje zaščiteni
V Levici predlagajo tudi, da bi delavci, ki prijavijo kršitve ali izkoriščanje, do odločitve pristojnih organov ohranili soglasje k enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo. S tem bi jim omogočili večjo varnost v obdobju, ko se razjasnjujejo okoliščine prijavljenih kršitev. Obenem zahtevajo umik predlagane šestmesečne vezave tujega delavca na prvega delodajalca iz novele zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev.
V stranki menijo, da je treba okrepiti tudi Inšpektorat Republike Slovenije za delo, da bi bil učinkovitejši pri odkrivanju kršitev in zaščiti zaposlenih. Levica tako predlaga širši nabor ukrepov, ki bi poleg pomoči žrtvam posegli tudi v sistem nadzora nad delodajalci in sankcioniranja najhujših oblik izkoriščanja.
Brez pogojnih kazni za najhujše kršitelje?
Pomemben del predlogov se nanaša na spremembe kazenske zakonodaje. V Levici bi pripravili spremembe kazenskega zakonika, s katerimi bi za kazniva dejanja trgovine z ljudmi in hujše oblike kršitev temeljnih pravic delavcev prepovedali izrekanje pogojne obsodbe. Prepoved bi veljala tudi v primerih, ko bi storilec priznal krivdo in z državnim tožilstvom sklenil sporazum o priznanju krivde.
Poleg tega želijo zagotoviti, da bi bilo mogoče najhujšim kršiteljem za določen čas prepovedati opravljanje gospodarske dejavnosti tudi ob pogojni obsodbi.
Spremenili bi še zakon o gospodarskih družbah, tako da osebe, pravnomočno obsojene zaradi trgovine z ljudmi, ne bi mogle ustanavljati podjetij ne glede na to, ali bi bile obsojene na zaporno kazen ali pogojno obsodbo.
Spomnili na primer Marinbluja
Šega je ob utemeljevanju predlogov opozoril tudi na primer Marinbluja, v katerem je delodajalca po njegovih besedah šele po štirih letih doletela pogojna kazen. Kljub temu naj bi lahko še naprej zaposloval delavce.
»In s tem seveda država kaže vsem tem kriminalcem, da se tovrstni kriminal dejansko izplača, da zanj ni pravih sankcij,« je dejal poslanec.
V Levici menijo, da mora država z odločnejšimi ukrepi pokazati, da so trgovina z ljudmi, prisilno delo in najhujše kršitve delavskih pravic nesprejemljivi ter da takšna dejanja ne smejo ostati brez učinkovitih posledic.
Stranka pričakuje, da bo nujna seja komisije DZ odprla razpravo o sistemskih pomanjkljivostih in spodbudila pripravo rešitev, ki bodo žrtvam zagotovile dejansko zaščito, storilcem pa primerne sankcije.
SD: Dogajanje v tovarni novodobno suženjstvo
Odzvali so se tudi Socialni demokrati, ki so dogajanje v lendavski tovarni označili za novodobno suženjstvo. Da gre za primer suženjstva 21. stoletja, je v izjavi v DZ dejal prvak SD Matjaž Han. Poslanci SD so zato na vlado naslovili pobudo za takojšnjo okrepitev sistemskih ukrepov za preprečevanje trgovine z ljudmi, prisilnega dela in izkoriščanja tujih delavcev.
»Takšne zadeve se ne bi smele dogajati nikjer in seveda še najmanj v Sloveniji,« je poudaril Han. Uspešno gospodarstvo ne sme temeljiti na izkoriščanju ljudi, »ne glede na to, od kje ti ljudje prihajajo, ne glede na to, kakšne vere so«. Vsi si zaslužijo dostojno delo in pošteno plačilo, je dodal.
Poslanci SD po njegovih besedah pričakujejo hitro in odločno ukrepanje vseh pristojnih institucij in zaščito žrtev. Na vlado so zato posredovali poslansko pobudo.
Tudi poslanci SD so pri tem pa spomnili na zadevi Marinblu in Bobnar, zato mora država po njihovem preveriti, ali obstoječi nadzorni mehanizmi delujejo dovolj učinkovito, ali so pristojni organi ustrezno kadrovsko in organizacijsko usposobljeni ter ali so sankcije dovolj odvračalne.
V SD od vlade v tej luči zahtevajo okrepitev nadzora nad zaposlovanjem, nastanitvijo in delovnimi pogoji tujih delavcev, boljše sodelovanje policije, Nacionalnega preiskovalnega urada, Finančne uprave RS in Inšpektorata RS za delo ter učinkovitejše sankcioniranje delodajalcev in posrednikov, ki kršijo pravice delavcev. Pričakujejo tudi ustrezno zaščito žrtev, od varne nastanitve in pravne pomoči do tolmačenja ter zdravstvene in psihosocialne podpore.
Han pa je danes opozoril še, da spremembe tujske zakonodaje, ki jih pripravlja vlada, ne smejo še povečati ranljivosti delavcev. Na skupni seji pristojnih odborov DZ na to temo, ki je bila minuli teden prekinjena, ker vladna osnutka zakonov še nista bila vložena v DZ, bodo predlagali dodaten sklep, s katerim bi se vlado pozvalo, naj predlaganih sprememb ne sprejme, dokler ne zagotovi učinkovitih varovalk pred izkoriščanjem.
V Svobodi o odpiranju vrat špekulativnim naložbam
Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin je medtem v izjavi za novinarje v DZ danes dejala, da se v Prekmurju vzpostavlja »neke čudne industrije, verjetno tudi v dogovoru z vodstvom lokalne skupnosti«. Kot je spomnila, se je Občina Lendava konec leta 2021 odpovedala predkupni pravici na območju nekdanje Nafte Lendava in s tem »na nek način odprla možnost takšnih špekulativnih naložb«.
Že tedaj se je po njenih besedah vedelo za dogovore »s kovinsko predelovalno industrijo«, zdaj pa da se je izkazalo, da je lastnik kompleksa res iz tistih krogov. »Zame osebno je to dejansko dokaz, da je šlo za dogovor s tem podjetjem. Osebno sem zgrožena in si želim, da se razišče, kaj se je dogajalo,« je še navedla.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
