Glavobol, ki se širi v obraz in čeljust: Nevrolog opozarja na 3 vzroke
Enostranska bolečina v obrazu in čeljusti, ki jo spremlja solzenje očesa, ni vedno povezana z zobmi. V ozadju so lahko različne nevrološke težave.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Bolečina v zgornji čeljusti ali zobeh marsikoga najprej pripelje k zobozdravniku. Kadar pregled ne pokaže kariesa, vnetja, razpoke ali drugih zobnih težav, bolečina pa se ponavlja skupaj z glavobolom, je treba pomisliti tudi na druge vzroke.
Posebno pozornost zahtevajo napadi, pri katerih je bolečina izrazita le na eni strani obraza, širi pa se proti očesu, sencam ali čeljusti. Če se na isti strani pojavijo še solzenje in pordelost očesa, zamašen nos ali izcedek iz nosu, lahko gre za eno od oblik trigeminalnih avtonomnih glavobolov.
Glavobol v skupkih povzroča izjemno močno bolečino
Glavobol v skupkih oziroma klaster glavobol velja za eno najintenzivnejših oblik glavobola. Bolečina se običajno pojavi nenadoma, praviloma na eni strani glave ter predvsem okoli očesa, nad njim ali v predelu senc. Razširi se lahko tudi proti obrazu, čeljusti, zobem ali vratu.
Napad nezdravljenega glavobola v skupkih praviloma traja od 15 minut do treh ur. Ob bolečini se lahko na prizadeti strani pojavijo solzenje ali pordelost očesa, otekanje veke, zožena zenica, potenje obraza, zamašen nos ali izcedek iz njega. Bolniki so med napadom pogosto nemirni in težko mirujejo.
Ime je dobil po značilnem pojavljanju v časovno omejenih obdobjih oziroma skupkih. Napadi se lahko več dni ali tednov ponavljajo ob podobnem času dneva, nato pa za daljše obdobje povsem izginejo.
Podobna, vendar krajša paroksizmalna hemikranija
Podobne težave povzroča paroksizmalna hemikranija. Tudi zanjo so značilni močni enostranski napadi bolečine okoli očesa ali v predelu senc, ki jih lahko spremljajo solzenje, pordelo oko, izcedek iz nosu in druge avtonomne težave.
Pomembna razlika je v trajanju in pogostosti. Napadi paroksizmalne hemikranije običajno trajajo od dve do 30 minut in se lahko ponovijo večkrat na dan. Za diagnozo je značilno tudi, da se bolečina praviloma povsem odzove na zdravljenje z indometacinom, vendar se sme to zdravilo uporabljati le po navodilu zdravnika.
Trigeminalna nevralgija se pogosto zamenja za zobobol
Tretji možni vzrok bolečine v čeljusti in obrazu je trigeminalna nevralgija, pri kateri je prizadet trigeminalni oziroma trovejni obrazni živec.
Bolečina je običajno zelo kratka, sunkovita in izrazito močna. Bolniki jo pogosto opisujejo kot električni sunek, zbadanje ali ostro streljajočo bolečino v čeljusti, zobeh, dlesnih ali licu. Posamezen napad lahko traja od delčka sekunde do približno dveh minut.
Sprožijo ga lahko žvečenje, govorjenje, umivanje zob, dotik obraza, britje ali celo hladen zrak. Ker se bolečina pogosto pojavi prav v zobeh ali čeljusti, ljudje pred postavitvijo diagnoze pogosto obiščejo več zobozdravnikov.
Solzenje očesa pri trigeminalni nevralgiji ni tako značilno kot pri glavobolu v skupkih, vendar zgolj na podlagi enega simptoma diagnoze ni mogoče postaviti.
Zakaj je pomemben pregled pri nevrologu?
Kadar zobozdravnik ne najde vzroka bolečine, glavoboli pa se ponavljajo, je priporočljiv pregled pri osebnem zdravniku oziroma nevrologu. Zdravnik bo upošteval mesto bolečine, njeno trajanje, pogostost, sprožilce in spremljajoče simptome.
Po presoji lahko naroči magnetno resonanco možganov ali druge preiskave, s katerimi izključi spremembe, ki bi lahko dražile obrazni živec ali povzročale podobne težave. Pri trigeminalni nevralgiji se magnetna resonanca med drugim uporablja tudi za iskanje morebitnega pritiska žile na trigeminalni živec.
Zdravljenje je odvisno od diagnoze. Pri posameznih oblikah se uporabljajo triptani, kisik, protivnetna zdravila ali zdravila, ki zmanjšujejo pretirano vzdraženost živcev. Običajni protibolečinski pripravki pri nekaterih od teh glavobolov zaradi kratkega in nenadnega poteka napada niso dovolj učinkoviti.
Dnevnik glavobolov lahko pomaga pri diagnozi
Pred pregledom je koristno več tednov voditi dnevnik glavobolov. Vanj zapišite:
- kdaj se je napad začel in koliko časa je trajal,
- na kateri strani se je pojavila bolečina,
- kako močna je bila,
- ali se je solzilo ali pordelo oko,
- ali je bil nos zamašen,
- kaj ste počeli tik pred napadom,
- katero zdravilo ste vzeli in ali je pomagalo.
Takšni podatki zdravniku pomagajo razlikovati med različnimi vrstami glavobola in obrazne bolečine.
Kdaj je treba takoj poiskati pomoč?
Nujna zdravniška pomoč je potrebna, če se pojavi nenaden, izjemno močan glavobol, ki doseže največjo jakost v nekaj sekundah ali minutah. Prav tako ne odlašajte, če glavobol spremljajo povešen obraz, šibkost ali odrevenelost ene strani telesa, motnje govora, nenadna izguba vida, zmedenost, omedlevica, visoka vročina ali otrdel vrat.
Ponavljajoča se bolečina v obrazu in čeljusti torej ni nujno zobnega izvora. Ker se posamezne nevrološke bolezni zdravijo različno, je za izbiro ustreznega zdravljenja ključna natančna diagnoza.
