Imate veliko materinih znamenj? To so razlogi, zakaj nastajajo
Nekateri imajo le nekaj materinih znamenj, drugi jih težko preštejejo. Zakaj nastajajo, kakšno vlogo imata dednost in sonce ter katere spremembe zahtevajo pregled?
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Nekaj znamenj na rokah, eno na obrazu, več po hrbtu. Nekatera poznamo že od otroštva, druga opazimo šele pri prhanju ali preoblačenju. Čeprav jim pravimo materina znamenja, se z večino ne rodimo. Pojavljati se začnejo pozneje, njihovo število pa je odvisno od več dejavnikov. Samo iz tega, koliko jih imamo, še ne moremo sklepati, ali je z našo kožo kaj narobe.
Kaj se pravzaprav zgodi v koži?
Za nastanek znamenj so odgovorni melanociti, celice, ki izdelujejo melanin. To je pigment, ki daje koži barvo. Kadar se te celice na omejenem mestu namnožijo in združijo v skupke, nastane pigmentno znamenje oziroma melanocitni nevus.
Znamenja niso vsa enaka. Nekatera so povsem ravna, druga dvignjena nad površino kože, njihova barva pa sega od kožne do temno rjave. Iz nekaterih rastejo tudi dlake. Razlike v videzu so povezane tudi s tem, v kateri plasti kože ležijo celice, ki jih sestavljajo. Dvignjeno znamenje zato samo po sebi ni nevarnejše od ravnega.
Zakaj jih ima nekdo več kot drugi?
Del odgovora se skriva v družini. Če imajo veliko znamenj vaši starši ali sorojenci, je večja verjetnost, da jih boste imeli več tudi vi. Kot pojasnjuje ameriški portal MedlinePlus, se nagnjenost k večjemu številu znamenj očitno deduje, vendar način dedovanja še ni povsem pojasnjen. Ne gre za eno samo lastnost, ki bi jo lahko preprosto pripisali enemu genu.
Pomembna je tudi izpostavljenost soncu. UV-sevanje lahko prispeva k nastajanju novih znamenj, zlasti v otroštvu in mladosti. Več jih imajo praviloma svetlopolti ljudje, vendar se pojavljajo pri vseh barvah kože. Sonce pa ni edina razlaga: znamenja nastajajo tudi na predelih, ki jih običajno pokrivajo oblačila.
Večina se jih pojavi med odraščanjem
Otrokova koža je lahko sprva skoraj brez znamenj, nato jih starši iz leta v leto opazijo več. To je običajen del odraščanja, saj večina znamenj nastane v otroštvu in mladostništvu. Ko otrok raste, se lahko sorazmerno povečujejo tudi znamenja, nekatera pa postanejo svetlejša ali temnejša.
Nastajanje novih znamenj se z leti praviloma umiri, nekatera obstoječa pa začnejo bledeti. Pri odraslem zato novo ali spreminjajoče se znamenje potrebuje več pozornosti. To še ne pomeni raka, vendar je pregled smiseln, posebno če sprememba raste ali je videti drugačna od drugih.
Kaj pa hormoni in nosečnost?
V obdobjih hormonskih sprememb, denimo v puberteti, lahko opazimo nova znamenja ali spremembe njihovega videza. Tudi med nosečnostjo nekatera potemnijo ali postanejo večja, vendar za povečanje niso vedno odgovorni le hormoni.
Znamenja na trebuhu in dojkah se lahko povečajo zaradi raztezanja kože. Enakega povečanja praviloma ni na hrbtu in okončinah. Hitre rasti, nepravilnega roba ali nenavadne barve zato ni dobro kar pripisati nosečnosti. Sumljivo spremembo naj oceni zdravnik.
Več znamenj še ne pomeni, da jih je treba odstraniti
Večina materinih znamenj je nenevarna in ne potrebuje zdravljenja. Ameriški Nacionalni inštitut za raka poudarja, da se posamezno običajno znamenje le redko spremeni v melanom. Ljudje z veliko znamenji imajo sicer večje tveganje za njegov nastanek, a preventivno odstranjevanje vseh znamenj ni rešitev. Melanom se namreč lahko pojavi tudi na koži, kjer znamenja prej ni bilo.
Dobro je poznati videz svoje kože. Če se znamenje spreminja, postane nesimetrično, dobi več barv ali začne brez jasnega razloga krvaveti oziroma srbeti, se naročite na pregled. Pozornost si zasluži tudi sprememba, ki izrazito odstopa od drugih.
Na dednost ne moremo vplivati, lahko pa kožo zaščitimo pred UV-sevanjem. Pri tem pomagajo oblačila, senca in zaščitna krema širokega spektra z najmanj SPF 30, solarijem pa se izogibajte. Zaščita ne zagotavlja, da novih znamenj ne bo, zmanjšuje pa poškodbe kože zaradi sonca.
PREBERITE TUDI: