Vreme vpliva tudi na možgane: Temperatura spreminja razpoloženje
Se ob sončnem in toplem dnevu počutite boljše, ob nenadni ohladitvi pa utrujeno in brezvoljno? Razlog morda ni le v vašem dojemanju vremena.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Vreme pogosto povezujemo z razpoloženjem. Sončni dnevi naj bi prinašali dobro voljo in več energije, hladno ter oblačno vreme pa utrujenost, zaspanost in pomanjkanje motivacije. Čeprav se takšni občutki razlikujejo od človeka do človeka, raziskave kažejo, da vremenske spremembe na naše duševno počutje morda vplivajo precej bolj, kot smo domnevali.
Znanstveniki so namreč ugotovili, da lahko spremembe zunanje temperature vplivajo na razpoloženje, raven energije in kakovost spanja. Povezava je bila še posebej izrazita pri ljudeh z depresijo ali bipolarno motnjo.
Razpoloženje so spremljali večkrat na dan
V raziskavi je sodelovalo več kot 450 ljudi, ki so jih spremljali v različnih letnih časih. Udeleženci so s pomočjo pametnih telefonov večkrat dnevno beležili, kako se počutijo, koliko energije imajo, ali občutijo tesnobo in kako kakovostno so spali.
Raziskovalci so njihove odgovore nato primerjali z lokalnimi podatki o temperaturi in drugih vremenskih razmerah. Pri analizi so upoštevali tudi dejavnike, kot so starost, spol in količina dnevne svetlobe.
Kljub temu je temperatura ostala pomembno povezana s spremembami čustvenega počutja. To pomeni, da njenega vpliva ni bilo mogoče pojasniti zgolj z daljšimi dnevi, več sončne svetlobe ali osebnimi značilnostmi sodelujočih.
Topli pomladni dnevi prinašajo več energije
Najopaznejše spremembe so raziskovalci zaznali spomladi in jeseni, ko so temperaturna nihanja pogosto najizrazitejša.
Pri ljudeh z depresijo in bipolarno motnjo so bile višje spomladanske temperature povezane z boljšim razpoloženjem, več energije in kakovostnejšim spanjem. Toplejši dnevi torej niso pomenili le prijetnejšega vremena, temveč so sovpadali tudi z merljivimi spremembami psihološkega stanja.
Pri ljudeh brez diagnosticiranih motenj razpoloženja takšna povezava ni bila tako izrazita. To nakazuje, da so nekatere skupine na temperaturne spremembe občutljivejše od drugih.
Jesenski rezultati so presenetili
Medtem ko so bili učinki toplejših pomladnih dni razmeroma pričakovani, so bili rezultati za jesensko obdobje precej bolj zapleteni.
Pri ljudeh z bipolarno motnjo so bili tako dnevi, ki so bili toplejši od sezonskega povprečja, kot tudi neobičajno hladni dnevi povezani z ugodnejšim čustvenim stanjem.
Raziskovalci za zdaj še ne vedo, zakaj bi lahko imeli pozitivne učinke temperaturni odkloni v obe smeri. Ugotovitve pa kažejo, da se možgani na vremenske spremembe ne odzivajo preprosto po načelu, da je toplota vedno dobra in mraz vedno slab.
Na odziv verjetno vplivajo letni čas, posameznikovo zdravstveno stanje, običajne temperature v okolju ter hitrost vremenskih sprememb.
Ni pomembna samo sončna svetloba
Sezonske spremembe razpoloženja se pogosto povezujejo predvsem s količino dnevne svetlobe. Pozimi so dnevi krajši, manjša izpostavljenost svetlobi pa lahko vpliva na notranjo biološko uro, spanje in izločanje hormonov, ki sodelujejo pri uravnavanju razpoloženja.
Nova spoznanja kažejo, da bi lahko imela temperatura lasten vpliv, ki ni odvisen samo od sonca in dolžine dneva. Tako lahko tudi nenadna otoplitev ali ohladitev vpliva na počutje, raven dejavnosti in spalni ritem.
Ugotovitve so pomembne tudi zaradi podnebnih sprememb. Vročinski valovi, nenavadno topla obdobja in hitra temperaturna nihanja postajajo pogostejši, zato bi lahko vremenske razmere v prihodnosti predstavljale vse pomembnejši dejavnik pri varovanju duševnega zdravja.
Bi lahko vreme opozorilo na poslabšanje počutja?
Raziskava odpira možnost, da bi vremenske podatke nekoč vključili v digitalne sisteme za spremljanje duševnega zdravja. Ker lahko temperaturne spremembe napovemo več dni vnaprej, bi lahko aplikacije bolnike ali zdravstveno osebje opozorile na obdobja, ko obstaja večja verjetnost za poslabšanje razpoloženja, spanja ali energije.
Takšni sistemi bi lahko bili še posebej uporabni za ljudi z depresijo in bipolarno motnjo. Vremenska napoved seveda ne bi mogla napovedati psihološke krize z gotovostjo, lahko pa bi pomenila dodaten opozorilni znak.
Posameznik bi lahko v bolj tveganem obdobju namenil več pozornosti rednemu spanju, dnevni rutini, gibanju in stikom z drugimi ter se ob izrazitem poslabšanju pravočasno obrnil na zdravnika.
Vreme ne določa neposredno, kako se bomo počutili. Na duševno zdravje vplivajo številni biološki, psihološki in socialni dejavniki. Kljub temu postaja vse bolj jasno, da človek ni ločen od okolja in da lahko tudi spremembe temperature opazno vplivajo na delovanje možganov, spanje in čustveno ravnovesje.
